Ob Lahovnikovem imenovanju za ministra (Ropu ga je v naročje potisnila takratna neuradna šefica vladnega kabineta, Velenjčanka Marjana Kanduti) so poznavalci takoj vedeli, kako prebrisano deluje sedaj že povsem razkrit velenjsko-šoštanjski pridobitniški gospodarski lobi. V igri je bil namreč dolgoročno načrtovan milijardni posel iz državne blagajne, z "blefersko" pretvezo, da bo sodeloval tudi zasebni kapital. Ob imenovanju dr. Lahovnika sta že takrat takoj skočila pokonci sedaj njegova najbolj ostra nasprotnika Gregor Golobič in njegov pribočnik Bogdan Biščak. Ta je o velenjskem ministru celo izjavil, da daje najugodnejša strokovna mnenja, če je izpolnjen en pogoj, veliki S z navpičnima črtama. Kasneje, v razpadli LDS, ki jo je ponesrečeno skušal zakrpati Jelko Kacin, je bil dr. Lahovnik veliko upanje, saj je bil omenjan kot bodoči predsednik stranke. Toda dr. Lahovnik je imel drugačno dolgoročno zadolžitev iz okolja, od koder izhaja. Ne se ukvarjati s strankarsko politiko, pač pa z vladno in za vsako ceno ohraniti ministrski položaj. Vendar ne kakršenkoli minister, temveč strogo minister za gospodarstvo. Lahovnikovo velenjsko poslanstvo se je zaradi poraza Antona Ropa na volitvah 2004 sicer ustavilo, vendar v času Janševe vlade velenjsko-šoštanjski lobi niti po naključju ni držal križem rok. Uspelo mu je združiti (denar pač z lahkoto povezuje) vse barve lokalnih političnih lakotnikov, ki so s svojim lokalnim poslancem SD, Bojanom Kontičem, dočakali veliki dan z zmago Boruta Pahorja na volitvah. Pravilno so domnevali, da v stranki LDS Lahovnik ne bo postal minister, zato so ga potisnili v stranko Zares, kjer je dobil (po nasvetu velenjskega dela stranke SD) osebno povabilo Boruta Pahorja, da postane minister za gospodarstvo. Ideja o gradnji šestega bloka termoelektrarne Šoštanj (skrajšano Teš 6) je lahko nemoteno tekla, potem ko so francoskemu izdelovalcu opreme Alstomu dobesedno vsilili predplačilo. S tem so bili prepričani, da so državo Slovenijo tako močno zavezali, da ne more več iz posla. Kakšne so normalne ali nenormalne provizije pri takšnih poslih, javnost ni nikdar izvedela, kot se je zgodilo tudi pri nakupu patrij, s katerim imamo sedaj lepo mednarodno šlamastiko.
(Več v tiskani izdaji Nedeljskega)
