Kako je potekalo vaše delo v sirotišnici?
"Pripravljale smo delavnice za boljše medsebojne odnose in krepitev timskega dela. Naš delavnik je trajal pet ur, delale pa smo s tremi starostnimi skupinami deklet. Z najmlajšimi smo predvsem risali in peli, s starejšimi, bile so stare tudi 18 let, pa smo imeli družabne igre in športne aktivnosti."
Kakšen režim vlada v ustanovah za dekleta?
"Zelo strog. Izhod imajo le tiste, ki obiskujejo šolo. Drugi so v teh ustanovah zaprti. V sirotišnici v Colombu je bilo več kot sto deklet. Med njimi jih je največ tam zaradi revščine, so pa tudi takšne, ki so izgubile starše v cunamijih."
Koliko časa ostanejo v sirotišnicah?
"Največkrat toliko, da se izšolajo in dobijo može, ki potem skrbijo zanje. Pri nas imamo rejniške družine. V sirotišnicah jim primanjkuje strokovnega kadra, saj največkrat delajo kar nekdanje sirote."
Kakšno je stanje v centrih za odvisnike?
"V njih so samo domači odvisniki. Največ jih je v starosti od 15 do 35 let. Večinoma so zasvojenci od trdih drog, heroina in kokaina, veliko pa je tudi alkoholikov. Običajno jih v centre vzamejo za leto dni. Delajo pod strogim režimom, od jutranje telovadbe do dela na posestvu."
Kakšen je bil namen obiska centra?
"Ostale smo teden dni. Trikrat na dan smo imele pogovore z zasvojenci. Težava je bila le v komunikaciji in delale smo s prevajalci."
Kako ste pokrile stroške potovanja?
"Mestna občina Ljubljana je plačala letalske karte, največ pa smo zbrale z lastnimi projekti, tudi s kuhanjem čaja pred našo fakulteto. Pred odhodom v Šrilanko smo po slovenskih osnovnih šolah zbirale igrače za šrilanške sirote, otroci pa so darovali tudi nekaj denarja, ki smo ga zbirale v projektu Cekinčki. Na pot smo se odpravile z dvema velikima potovalkama materiala, namenjenega sirotišnici, del denarja pa smo predale tudi vodstvu sirotišnice za potrebe delovanja sirotišnice."
Kje boste opravljale drugi del prakse?
"Zagotovo spet v Šrilanki. Vleče nas nazaj v sirotišnico v Colombu, kjer smo navezale tesne stike z otroci. Denar za pot že zbiramo."
