S svojevrstnim projektom knjižnice na ljubljanskih avtobusnih postajališčih, ki se bo začel 22. junija in bo trajal vse do konca septembra, si v Bunkerju prizadevajo "okrepiti pomen kulture kot dejavnika ekonomske in socialne prenove", pojasnjuje izvršna producentka in predstavnica za odnose z javnostmi zavoda Bunker Tamara Bračič Vidmar, ki je s producentko Katarino Slukan in organizacijsko vodjo projekta Majo Vižin akcijo Proga 10: Knjiga tudi v celoti idejno zasnovala. Pristavlja pa, da bi brez pomoči podjetja Europlakat in drugih partnerjev, kot so Divja misel, Študentska založba, Mestna knjižnica Ljubljana in Rompom, projekt težko izpeljali sami.
Prosto kroženje knjig
Na izbranih avtobusnih postajališčih v središču mesta in predmestjih Ljubljane (skupno jih bo 20), bodo postavljene knjižne police "s knjigami z vseh vetrov od vselej zanimive mladinske literature do romanov, poezije in kratkih zgodb, ki bi znale pritegniti tako slovenske kot tudi tuje obiskovalce Ljubljane", pojasnjuje Tamara Bračič Vidmar, ki si skupaj z drugimi sodelujočimi pri tej akciji ne dela utvar, da ne bo prišlo do kakšnega vandalizma ali odtujitve knjig. "Vendar si želimo predvsem to, da bi knjige prehajale iz rok v roke," pristavlja ob tem. Vsako knjigo, vključeno v to nenavadno knjižnico "odprtega tipa", bo dopolnjevala nalepka z zgodbo o tem, čemu je takšna menjava knjig namenjena, sicer pa za njihovo izposojo ne bo treba predložiti nikakršne članske izkaznice; prebrano knjigo bodo lahko ljubitelji knjig odložili na kateri koli izmed postaj s knjižnimi policami oziroma jo tam poklonili v dar in branje preostalim radovednežem.
K menjavi knjig želijo izvajalci projekta pritegniti predvsem lokalne prebivalce, z idejo o nedenarni izmenjavi dobrin in storitev, povezanih z umetnostjo, pa se v Bunkerju v okviru mednarodnega projekta Sostenuto ukvarjajo že kar nekaj let, pojasnjuje Tamara Bračič Vidmar aktualni primer alternativnega ekonomskega modela, s katerim si na podlagi umetnostnega udejstvovanja in solidarnosti prizadevajo izboljšati kakovost življenja v Ljubljani.
Za širšo menjavo dobrin
Med podobnimi zamislimi izpostavlja tudi sistem izmenjav, poimenovanih LETS (Local Exchange Trading System oziroma Sistem lokalne izmenjave dobrin), ki temelji na medsebojni menjavi poljščin, znanja in veščin. "Čeprav kot družba še nismo vzpostavili tako sofisticiranega sistema izmenjave, pa poskušamo uresničevati tovrstne menjave z umetniškega gledišča," pravi. Avgusta bo tako zavod Bunker v okviru tradicionalnega mednarodnega festivala Mladi levi predstavil podoben projekt, ki se bo navezoval na kolektivno vrtičkarstvo na območju četrti Tabor, sicer pa imajo za seboj že dva podobna projekta v okviru lokalnih skupnosti: Ulično borzo, kjer so si sodelujoči izmenjavali raznovrstna znanja in veščine, kot so na primer peka torte, poučevanje kitajskih pismenk, varovanje otrok, nabiranje zdravilnih rastlin in podobno, ter lanskega Moja ulica, v okviru katerega so na območju četrti Tabor zasedli enajst parkirnih mest in jih lokalnemu prebivalstvu ponudili v uporabo za medsebojno druženje, na njih pa so uprizorili dnevno sobo, igralnico, kuhinjo in podobno. "V obeh omenjenih primerih so bili odzivi okoliških prebivalcev odlični," dodaja Bračič Vidmarjeva.
Poleg želje, da bi s tovrstnimi projekti okrepili sodelovanje med lokalnim prebivalstvom in umetniki ter kulturnimi organizacijami, pa si v zavodu Bunker v okviru mednarodne mreže 2020 Network prizadevajo uresničevati tudi zamisel, da bi z umetnostjo prispevali k okoljskim spremembam. "Tako želimo tudi z akcijo Proga 10: Knjiga poleg menjave knjig in njihovega branja v času, ko čakamo ali se vozimo z avtobusom, spodbujati še čim pogostejšo uporabo javnega potniškega prometa," pristavlja Tamara Bračič Vidmar.
