"Podjetje smo ustanovili pred šestimi meseci, ideja pa je stara najmanj dvanajstkrat več.< Naša sogovornica, 29-letna izvršna direktorica Mija Lorbek, takoj osvetli ozadje uspeha, ki je plod dolgotrajnih in temeljitih priprav: >Pred ustanovitvijo so bile že oblikovane vse ideje, začetni prototipi, veliko noči smo preživeli tako, da smo pisali obsežen poslovni načrt, preučevali konkurenco. S takšno motiviranostjo in z vsem vloženim časom pa se je lahko oblikoval tudi naš odličen tim," na kratko povzame vse potrebne korake, ki jih mora podjetje prehoditi, če želi uspeti - v zglednem času in na dolgi rok.

Radovedna že kot otrok
Mija Lorbek je bila že kot otrok in mladostnica zelo radovedna in tudi vztrajna: "Že pri šestnajstih letih sem denimo pilotirala jadralno letalo, potem deskala, se vmes ogromno tudi zabavala, vendar sem ves čas rada veliko brala in se učila." Da je bila kljub kopici interesov in konjičkov dejansko zelo uspešna tudi v šoli, potrjuje nabor naštetih priznanj, ki bi jih človek kar malce težko pripisal nekomu, ki ni ves čas doma in za knjigami: zlato in srebrno Vegovo priznanje, zlata Cankarjeva nagrada, zmagovalni debatni tim Slovenije, zlata maturantka in Prešernova nagrada za diplomo. S šolanjem pa še ni končala, trenutno pripravlja tudi magistrsko nalogo z naslovom Menedžment radikalnih inovacij.

"Pogosto so mi polagali na dušo, naj se že za nekaj odločim in ustalim, če želim biti uspešna. Češ, če hočeš kam priti in postati strokovnjak na enem področju, moraš tudi dolgo hoditi predvsem po eni poti. Mene pa je takšna prihodnost strašila. Vedno sem verjela v interdisciplinarnost, mrežnost, nadgrajevanje tradicije s sodobnostjo in oboževala branje o teoriji poenotenja," zaverovanost v svojo pot opiše Lorbkova in poudari, da je kleč ravno v tem. "Vse ovire premaguješ ravno tako, da si 'believer'. Dejansko moraš, ko stopaš v neznano, nenačrtovano področje, absolutno verjeti. To namreč vsebuje potencial uspeha, če ne, pa ti vsaj ni tako hudo, ko delaš štiriindvajset ur na dan. Ko narediš nekaj prvih korakov, te že najdejo 'ta pravi', ki te prepoznajo kot pogumnega, kot takega, za katerega je vredno potrošiti kakšno uro in ti svetovati, kako sodelovati," meni.

Tehnologija, ki te čuti
"Znanstvena fantastika", ki nastaja v podjetju Uniki, se zgleduje po naravni človeški komunikaciji. Inteligentni interaktivni mediji, ki se odzovejo že na človekovo bližino in gib, so neke vrste nebesedna komunikacija človeka s tehnologijo. "Razvijamo interaktivne prikazovalnike vsebin, ki reagirajo na gibanje gledalca. Navadne površine, kot so miza, ulica ali stena, se lahko preprosto spremenijo v 'napravo', ki nam omogoča interakcijo z računalniško vsebino. Tako lahko prelistamo elektronsko revijo, se sprehodimo skozi zemljevid brez dotika, s svojo silhueto odstiramo fotografije itd.," na preprost način opiše manj preprosto dejavnost podjetja Mija Lorbek.

Ali to pomeni, da so tipkovnicam in miškam dejansko že šteti dnevi? Po mnenju uglednih analitikov (na primer Financial Times) - in sodeč po rešitvah Unikija - vse tako kaže: "To pa je seveda šele začetek," ne skriva navdušenja nad nadaljnjim razvojem mlada direktorica in dolgoletna navdušenka nad tovrstno tehnologijo. Uniki ima namreč svoje korenine še v kibernetičnem centru Kiberpipa, kjer se je na področju umetnosti in kreativnega računalništva skupaj z drugimi absolutnimi tehnološkimi navdušenci še kot študentka komunikologije, smer trženje in tržno komuniciranje, ukvarjala z novimi načini komunikacije z digitalnimi vsebinami - grafiko, sliko ali videom. Tam se je hkrati že začel sestavljati "magični" tim zaslužnih sodelavcev - soustanoviteljev podjetja Uniki. Borut Kumperščak je danes tehnični direktor, Primož Rome informacijski direktor, Živa Lacko pa vodi prodajo.