To delo bodo zdaj premierno postavili na oder združeni solisti SNG Opera in balet Ljubljana in Opere in baleta SNG Maribor ob pomoči zborov in orkestrov obeh ustanov: ljubljanska premiera bo nocoj v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, mariborska pa jutri v SNG Maribor. Na sporedu obeh opernih hiš za zdaj ni predvidenih ponovitev, odpade tudi napovedana ponovitev 4. julija v Portorožu. Solisti na premierah bodo baritonist Jože Vidic, tenorist Matjaž Stopinšek ter sopranistki Petja Ivanova in Zinovia-Maria Zafeiriadou. Dirigiral bo Janko Kastelic, zboriste pa je pripravila Martina Batič. Sicer scensko delo bodo uprizorili v koncertni izvedbi.
Skladatelj Orff se je s petimi leti začel učiti klavir, orgle in violončelo, pozneje je študiral na münchenski glasbeni akademiji, a bolj kot sam študij so ga navduševali skladatelji, o katerih na predavanjih ni slišal, še zlasti Debussy in pozneje Schönberg, vse dokler ga, zanimivo, ni povsem pritegnila stara glasba, še posebno Monteverdi; obudil je kar nekaj njegovih del in jih glasbeno dopolnil. Izkazal se je tudi kot dirigent v münchenski Komorni operi, tam pa se je tudi spoznal z uprizoritvenimi zahtevami glasbenega odra. Pozneje sta z Dorotheo Günther ustanovila šolo, v kateri so se ob glasbi posvečali tudi telovadbi, ritmičnemu gibanju in plesu; v tem okviru je razvil tako imenovano Orffovo šolsko delavnico, znotraj katere je zasnoval tudi celo družino tolkal.
Orffovo najbolj priljubljeno delo Carmina Burana, napisano za soliste, zbor in orkester, je nastalo med letoma 1935 in 1936. Skladatelj je uporabil latinsko kroniko iz bavarskega benediktinskega samostana, v kateri so bile zbrane posvetne srednjeveške pesmi, in iz nje uporabil ljubezenske in pijanske pesmi ter pesmi o požrtijah. Kantato je sestavil v 24 magičnih slik, ki pa niso klasično dramaturške: dopustil je namreč, da lirika narekuje različne scene. V njej tako najdemo polno radostnih, barbarskih ostinatov, ponavljajočih se ritmičnih in melodičnih obrazcev. Večina pesmi je bila zapisana v latinskem jeziku, veliko pa tudi v srednjeveški nemščini, nekatere celo z latinskimi refreni. V tokratni postavitvi bodo peli v originalnem jeziku.
Ko so skladbo Carmina Burana 8. junija 1937 v Frankfurtu prvič predstavili občinstvu, je v nacistični Nemčiji to povzročilo val navdušenja. Kultura in zabava sta bili kot še nikoli poprej združeni v celoto, ki je bila prava avdiovizualna umetniška mojstrovina. Orff je že vnaprej slutil, da bo delo uspešnica, saj je nekoliko pred tem pisal svojemu založniku: "Vse, kar sem doslej napisal, in ste vi, žal, natisnili, lahko vržete med star papir." Po izjemnem uspehu, ki ga je doživela prva izvedba dela, je skladatelj nato umaknil skorajda vsa svoja zgodnejša dela in se posvetil pisanju za glasbeni oder.
