Naslednje leto bodo Evropejci in Američani soočeni z največjo gospodarsko krizo v zgodovini. Do konca leta 2013 bo 100.000 Evropejcev umrlo od lakote, mrtvi bodo ležali na ulicah, bolnih nihče ne bo zdravil. Potrebni bosta najmanj dve desetletji, da si bo svet opomogel od prve solarne supernevihte v sodobni zgodovini.
Realna možnost
Ta prizor ni scenarij za novi znanstvenofantastični film. Po pisanju revije New Scientist gre za realno možnost, če sklepamo na osnovi podobnih preteklih pojavov, do katerih prihaja vsakih enajst let.
Solarne nevihte nas doslej niso pretirano vznemirjale, ker nismo bili tako odvisni od moderne tehnologije. V zaščiti magnetosfere in atmosfere smo doslej, na primer leta 1958, videli predvsem lepe svetlobne pojave.
Od sonca se vsakih nekaj desetletij loči velikanska plazma vodika, ki s hitrostjo dveh milijonov kilometrov na uro odhiti proti našemu planetu.
September 1859
Zadnjič se je to zgodilo 1. septembra 1859, dogodku pa je od vsega začetka sledil britanski astronom Richard Carrigton. S pomočjo filtrov je s teleskopom opazoval površino sonca in opazil nastanek bleščeče svetlobe, ki se je izločila in usmerila proti Zemlji. Dva dni pozneje je ta svetloba prišla do Zemlje in ljudje so bili priče velikemu spektaklu.
Bilo je tako svetlo, da so lahko sredi noči brali knjigo. Prišlo je do motenj na telegrafih. Vendar teh težav v tistih časih ni bilo težko odpraviti, saj tedaj civilizacija še ni bila tako odvisna od elektrike in telekomunikacij.
Transformatorji bi se stopili
Danes živimo v drugem svetu. Od električne energije so odvisne vse tehnologije in vsa področja infrastrukture. Če bi se spet zgodilo tisto, kar se je leta 1859, bi to imelo strahotne posledice. Velika solarna nevihta bi inducirala v električno omrežje milijone nezaželenih gigavatov.
Transformatorji, ki elektriko z visoko napetostjo pretvarjajo v hišno z 22 volti, bi se stopili, ljudje pa bi ostali v temi. Telefoni, mobiteli, bolnišnice, tovarne in kmetijski obrati ne bi mogli več delovati, vodovodi bi se izsušili, ustavil bi se promet. Solarna nevihta pa bi najmanj škodila nerazvitim območjem.
Leto 1859 se bo ponovilo
Morda se to ne bo zgodilo leta 2012, morda tudi ne leta 2023, ko je predviden naslednji solarni maksimum. Toda prej ali slej se bo leto 1859 ponovilo. Morda pa ne bi bilo slabo denarja vložiti v delnice tovarn za izdelavo sveč in si pripraviti zaloge sveč v domači kleti, saj bodo takrat šle za med.
Rdeči velikan
Pri solarni nevihti obstaja tudi možnost, sicer zelo majhna, da bo prišlo do najhujšega. O tej najbolj črni možnosti je dala vedeti skupina mednarodnih znanstvenikov pod vodstvom Jaya Farihija z Univerze v Leicestru, ki trdi, da bi bil gosti prah okoli ugaslih zvezd ali tako imenovanih belih pritlikavcev lahko ostanek planetov, ki so bili podobni Zemlji.
Nekaj odstotkov teh ugaslih zvezd je imelo lastne solarne sisteme. Ko zvezda, podobna našemu soncu, odmre, se njen volumen poveča in postane nebesno telo, ki ga poznamo pod imenom rdeči velikan. Ko ta izgori, ostane samo še beli pritlikavec. Znanstveniki so odkrili, da so plinske meglice okoli številnih belih pritlikavcev vsebovale podoben material, kot ga ima Zemlja. Torej je šlo za planete, ki jih je uničil rdeči velikan.
Farihi meni, da taka usoda čaka tudi Zemljo in naš sončni sistem. Po njegovem mnenju obstaja velika verjetnost, da je bilo na nekaterih planetih, od katerih so ostale le še plinske meglice, življenje.
