Običajno se za uraden vstop v recesijo upošteva zaporedno znižanje bruto domačega proizvoda (BDP) v dveh četrtletjih, kar se v primeru ZDA sicer ni zgodilo. Po podatkih je namreč ameriško gospodarstvo v zadnjem četrtletju leta 2007 nazadovalo po stopnji 1,2 odstotka, nato si je v prvem četrtletju letos opomoglo in raslo po stopnji 0,6 odstotka, v drugem pa je bila rast še bolj intenzivna in je dosegla 2,8 odstotka. V letošnjem tretjem četrtletju je ameriška gospodarska rast nazadovala za 0,3 odstotka. Kljub vsemu v ZDA prav NBER določa uraden začetek recesije, in to na podlagi širšega razpona gospodarskih podatkov, med drugim podatkov o zaposlovanju, proizvodnji, realnih dohodkih in drugih kazalcih.
Slabi obeti za ameriško gospodarstvo so prisilili predsednika ameriške centralne banke Bena Bernankeja, da sprejme dodatne ukrepe. Zniževaje obrestih mer, ki je ključno orodje centralnih bank pri spodbujanju k ponovnemu okrevanju gospodarstva, se je izkazalo za neučinkovito oziroma premalo učinkovito. Obrestne mere ameriške centralne banke so trenutno pri odstotku, tako da niti ni prostora za nadaljnje zniževanje obrestnih mer. Bernanke je tako napovedal, da bi lahko centralna banka začela precejšnje odkupe dolgoročnih državnih obveznic, kar je po mnenju nekaterih ekonomskih strokovnjakov znamenje, da Fed začenja politiko kvantitativnega sproščanja (quantitative easing). Takšno monetarno politiko je ob začetku desetletja vodila japonska centralna banka, ko se je želela izkopati iz obdobja deflacije.
