Crevecoeurjev opis je zelo podoben današnjim definicijam indijanskega poletja, ki se med seboj sicer nekoliko razlikujejo, v bistvu pa vse - tako kot definicija Ameriškega meteorološkega društva - govorijo o obdobju nadpovprečno toplega vremena sredi ali pozno jeseni, ko so dnevi sončni, nebo modro in brez oblakov, noči pa hladne. Da bi lahko govorili o pravem indijanskem poletju, mora to obdobje slediti hladnejšemu obdobju ali celo prvi zmrzali, nekatere definicije pa bolj natančno določajo tudi dnevno temperaturo, ki se mora več dni zapored povzpeti nad 21 stopinj Celzija.

Izraz torej od vsega začetka opisuje isti pojav, teorije o njegovem izvoru pa se med seboj precej razlikujejo in, kot pravi Deedler, doslej še nobena ni bila potrjena. Po eni od njih so ameriški staroselci ta čas v letu določili za sezono lova, saj naj bi bile razmere za lov v takšnih vremenskih pogojih idealne. Spet druga teorija povezuje izraz s pobiranjem pridelkov, ki naj bi se mu ameriški staroselci posvečali prav v tem obdobju. Ameriški zgodovinar in pisatelj Daniel J. Boorstin pa je izvor izraza povezoval z indijanskimi roparskimi napadi na evropske priseljence, ki so običajno s prihodom jeseni prenehali, zato naj bi priseljenci to obdobje poimenovali indijansko poletje.

Zanimiva je tudi hipoteza Branka Gregorčiča, meteorologa iz Agencije RS za okolje. "Kot lahko preberemo v Meteorološkem terminološkem slovarju, indijansko poletje pomeni daljše razdobje lepega in toplega vremena v jeseni. Slovar hkrati navaja, da gre za poljudni in ne strokovni pojem." Po njegovih besedah je izraz prišel v Evropo z druge strani Atlantika, pred tem pa je bil na Slovenskem v uporabi izraz babje poletje, ki je še vedno živ. Indijansko poletje je tako zgolj neustrezen sinonim za staroslovensko babje poletje. Sicer pa so tudi drugod po Evropi, preden se je v 20. stoletju uveljavil izraz indijansko poletje, uporabljali različne izraze, med njimi najpogosteje poletje sv. Martina.

Kot je še pojasnil Gregorčič, "babje ljeto" poznajo tudi Hrvati in tudi pri njih ima enak pomen kot slovensko babje poletje; označuje niz toplih, sončnih, stabilnih dni med koncem septembra in začetkom novembra, ki sledijo prvim hladnim jesenskim dnem. "V nobenem slovenskem ali hrvaškem viru pa nisem zasledil kakšnega specifičnega praga za temperaturo ali dolžino obdobja. Bistvo obdobja je, da so dnevne temperature nad povprečjem za tisti čas, tako da bi lahko sklepali, da morajo konec septembra ali v začetku oktobra dosegati blizu 25 stopinj, konec oktobra pa je seveda že okoli 20 stopinj dovolj."

Pri pregledu različnih virov Gregorčič ni našel zadovoljivih etimoloških razlag izrazov babje in indijansko poletje, kaj šele morebitne povezave, zato je postavil svojo hipotezo o njunem izvoru. "Obdobje toplega jesenskega vremena, ki sledi prvim ohladitvam in slanam, močno zaznamuje pisana obarvanost narave v vse mogoče odtenke rdeče in rumene barve. Ali niso prav žive barve značilnost jeseni, prav tako kot na primer ženske garderobe ali ameriških staroselcev?" Po njegovem mnenju se obdobje lepega jesenskega vremena torej imenuje babje oziroma indijansko poletje zato, ker je narava v tem času obarvana v rumene in rdeče odtenke, kar lahko asociira tako na ženska oblačila kot tudi na pisana oblačila in poslikave teles ameriških staroselcev.

Indijansko poletje pa ni zgolj poljudni meteorološki pojem, ampak tudi zelo priljubljena metafora, kar med drugim dokazujejo številni naslovi filmov, imena glasbenih zasedb in naslovi skladb. Skladbe z naslovom Indijansko poletje - pa naj gre za izvedbo Glenna Millerja, ameriške country rock zasedbe Poco ali pa kultnih The Doors - zvenijo melanholično, kar morda lahko pojasnimo z interpretacijo, da indijansko poletje simbolizira vse tiste poletne sanje, ki se niso uresničile in se odražajo le še v jesenskem hrepenenju, ali pa z indijanskim poletjem kot metaforo za nepričakovan in kratkotrajen ponoven razcvet nečesa, kar je pred tem že izgubilo svoj pomen.