V Sloveniji je bila smrtna kazen zadnjič izvršena leta 1957, leta 1989 pa je bila tudi zakonsko odpravljena. Slovenska ustava smrtno kazen izrecno prepoveduje. Dr. Ljubo Bavcon s katedre za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti pojasnjuje, da je bila odprava smrtne kazni pri nas nekako logična posledica. Pred odpravo je bila namreč v ustavi in zakonu opredeljena kot izjemna kazen, ki se jo je zelo redko uporabljalo. Predvidena je bila za kazniva dejanja, kot so umor, veleizdaja, rop, če je bil povezan z umorom, in podobno, izvršili pa so jo z ustrelitvijo. Smrtni kazni je, kot pravi Bavcon, pri nas nasprotovala celotna strokovna in politična javnost.
Dosmrtni zapor
Ob sprejemanju novega kazenskega zakonika, ki bo začel pri nas veljati že prvega novembra, pa se je v javnosti razvnela tudi burna razprava o kazni dosmrtnega zapora. Novi kazenski zakonik namreč kot najhujšo kazen pri nas uvaja dosmrtni zapor, ki mu velik del stroke ostro nasprotuje. Dr. Dragan Petrovec z inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani tako opozarja, da je Slovenija edina država na svetu, ki uvaja dosmrtni zapor, pa ga doslej ni imela.
Bavcon poudarja, da skoraj vsi argumenti, ki veljajo proti smrtni kazni, veljajo tudi proti kazni dosmrtnega odvzema prostosti. "Tako kot smrtna kazen je tudi kazen dosmrtnega zapora nesmiselna, nečloveška, nemoralna, neutemeljena in nekoristna. Razlika med obema je le v tem, da pri smrtni kazni človeku življenje vzamete naenkrat, pri dosmrtnem zaporu pa ga ubijate na obroke," meni Bavcon, ki opozarja, da je uvedba tako stroge kazni, kot je dosmrtni zapor, zakonodajalčev signal vsem organom represije, da je treba ravnati represivno.
Danes obeležujemo svetovni in tudi evropski dan boja proti smrtni kazni. Odbor ministrov Sveta Evrope je namreč lani 26. septembra razglasil 10. oktober za evropski dan boja proti smrtni kazni. Generalni sekretar Sveta Evrope Terry Davis opozarja, da je treba ljudem pojasniti, zakaj je smrtna kazen neprimerna, zakaj je bila odpravljena in zakaj bi moralo pri tem tudi ostati. Veliko Evropejcev namreč še vedno podpira smrtno kazen.
AI: Smrtna kazen je zanikanje človekovih pravic
Smrtni kazni brez izjeme nasprotuje tudi Amnesty International (AI). Smrtna kazen, kot opozarja, predstavlja končno zanikanje človekovih pravic. AI tudi poudarja, da gre pri smrtni kazni za premišljen uboj človeškega bitja, ki ga izvede država v imenu pravice. "Smrtna kazen krši pravico do življenja ter je dokončna, kruta, nečloveška in ponižujoča," še poudarjajo pri AI.
Zaradi smrtne kazni ni po mnenju Petrovca nikomur bolje. "S takšno žrtvijo, ki potrebuje za svojo pomiritev tako hudo kazen, kot je smrtna, je nekaj hudo narobe," še poudarja Petrovec. Po njegovem v državah, kjer smrtno kazen še imajo, življenje ni vrednota. Petrovec ne pristaja na tezo o rojenem zločincu in meni, da vsi skupaj pripomoremo h kriminaliteti. "Najlažje je pokazati na posameznika, mu pripisati vso odgovornost in mu izreči smrtno kazen," opozarja Petrovec.
Države, ki vztrajajo pri smrtni kazni, si po njegovem mnenju verjetno domišljajo, da smrtna kazen deluje preprečevalno na potencialne storilce in da je pravična. Bavcon pa poudarja, da so države, ki izvršujejo smrtno kazen, na izjemno nizki civilizacijski ravni.
