Se je bilo težko odločiti, da postanete profesionalka in se s Koroškega preselite na Dolenjsko?

Kar zadeva okolje, se ni bilo težko privaditi na novo lokacijo. Tukajšnja okolica je zelo pozitivna, čeprav ni bilo povsem preprosto zdržati do koncev tedna, ko sem se vračala domov na tekme. Če ne igramo v domači dvorani, se peljem le na tekmo in se takoj po njej vrnem v Novo mesto. Več težav sem imela, ker sem začela precej več trenirati in se nekaj časa nisem znašla, kar se je odražalo pri rezultatih na slovenskih turnirjih. Toda predanost se je kmalu začela poznati, saj imam poleg velike količine treninga tudi dobre 'sparing' partnerje. In seveda trenersko podporo, ki jo vodi Jože Urh, občasno pa se nam na treningih pridruži še selektorica. Vesela sem, da lahko rečem, da sem v tej sezoni napredovala, poleg tega se mi forma pred vrhuncem sezone dviguje.

Boste tudi v prihodnji sezoni nadaljevali vadbo v namiznoteniškem centru?

Če bomo imeli še naprej center, bom v njem zanesljivo trenirala še eno sezono. Pozneje bi si želela, da bi v primeru, če si bom našla klub v tujini, v njem lahko še naprej trenirala.

Igranje v tujini je torej vaš kratkoročni cilj?

Vsekakor. Alex Galič kaže lep napredek, saj je na Dunaju povsem predana treningu. Tudi Jana Tomazini se dobro počuti v Španiji, zato bi se tudi sama rada preskusila v tujini. Toda, kot rečeno, najraje bi trenirala v Sloveniji.

Svetovno ekipno prvenstvo bo na azijskih tleh, od koder prihajajo najboljše reprezentance na svetu. Kakšni so cilji slovenske reprezentance?

Igrale bomo v težki skupini (Slovenija se bo v drugi diviziji pomerila s Perujem, Švedsko, Brazilijo, Uzbekistanom in Grčijo, op. p.). Nadejamo se uvrstitve med prvo trojico, s katero bomo lahko izboljšale uvrstitev z zadnjega prvenstva v Dortmundu (Slovenija je bila 38., op. p.).

Kakšni so vaši cilji pri napredovanju na svetovni lestvici?

Trenutno sem uvrščena nad dvestotim mestom. Ta lestvica je po mojem nepregledna, saj se za svetovno lestvico štejejo tudi mladinski turnirji, kar mi ni všeč. Poleg tega v slovenskem dresu igram le dva do tri turnirje na leto, kar je premalo. Želela bi si več tekmovati na mednarodni sceni, zato tudi veliko treniram. Zgolj za slovenske tekme ne potrebujem toliko treninga. S klubom žal ne nastopamo v srednjeevropski ligi, saj za tovrstne močnejše tekme nimamo sredstev.

Kako kot profesionalka živite z namiznim tenisom?

Znašla sem se v tej vlogi. Najtežje doslej mi je bilo, ko sem pred to sezono zamenjala delovno okolje. Štipendijo dobivam od kluba, Namiznoteniška zveza Slovenije pa mi krije stroške vadbe in namestitve na Otočcu in v Novem mestu.