Župana je očitno razburilo, ko je podžupanja Margareta Srebotnjak Borsellino razkrila, da se je srečal z ministrom za obrambo Romanom Jakičem in državnim sekretarjem Zoranom Klemenčičem, a o tem, niti o vsebini sestanka, ni (ne on ne ministrstvo) obvestil javnosti. Pa čeprav je tak sestanek v času zaostrenih odnosov med ministrstvom in občino, ki je zaradi sprejema državnega prostorskega načrta za vadišče Poček kljub nasprotovanju javnosti in stroke napovedala zahtevo za ustavno presojo, v javnem interesu. Župan je odvrnil, da se je ministru zgolj zahvalil za pomoč v ledeni ujmi.
Ko je podžupanja zapustila dvorano, za njo pa so po dodatno pojasnitev izjav odšle tudi novinarke, je v hrbet priletela žalitev. V enakem slogu je nekaj dni prej postojnski poslanec in nekdanji minister Zvonko Černač (SDS) v občinskem glasilu novinarki RTV Slovenija označil za novinarki iz »javne hiše«, podobnih žalitev na račun novinarjev pa je bilo v zadnjem obdobju še več.
V Društvu novinarjev Slovenije so opozorili, da »z veliko zaskrbljenostjo« spremljajo odnos postojnske oblasti do dela lokalnih novinarjev in dopisnikov, ki jih diskreditira s pavšalnimi in za politično, pa tudi siceršnje besedišče nedostojnimi izrazi. V njih vidijo hude napade na novinarsko avtonomijo in ustavno pravico javnosti do obveščenosti. Upravni odbor društva je nosilce javnih funkcij pozval, naj se v prihodnje obrnejo na novinarsko častno razsodišče ali redna sodišča, skratka institucije, kjer štejejo argumenti, in to obeh strani.
Za demokratičnega funkcionarja neprimeren odnos
Proti žaljivemu odnosu nosilcev oblasti je v odprtem pismu, ki ga je naslovila na različne institucije in medije, protestirala tudi Tatjana Hvala iz Regijskega stičišča nevladnih organizacij Notranjsko-kraške regije. »Od ljudi na odločevalskih položajih se upravičeno pričakuje spoštljiv in kulturen medčloveški odnos, profesionalizem in dosledno ravnanje,« je med drugim zapisala. Zmotil jo je tudi neenakopraven odnos do žensk, ki ga je župan pokazal s takšnimi besedami.
Tudi dr. Marko Milosavljevič, medijski strokovnjak s Fakultete za družbene vede, ob tem opozarja, da so osebnostne ali nazorske lastnosti oseb, ki so nosilci javnih funkcij, še kako pomembne, saj kažejo njihov odnos do soljudi in družbe, zato ima javnost pravico, da je o tem obveščena. Milosavljevič ocenjuje, da v konkretnem primeru ne gre le za ponižujoč odnos do novinark, temveč za omalovažujoč odnos do žensk na splošno, ki za nosilca demokratične funkcije, kar izvoljeni župan je, ni primeren. »Od tu naprej je samo korak do slabšalnega označevanja celih skupin ljudi, kar je značilnost nedemokratičnih sistemov, in tudi do konkretnih dejanj, denimo nasilja nad ženskami.«
Župan svojega ravnanja, na katerega na seji ni odreagiral nihče od navzočih, pač pa so se večinoma le smejali, še ni pojasnil, niti se ni zanj opravičil.
»Prvič, drugič, tretjič… ignoriraš, 101. pa se ti vendarle zazdi, da je treba postaviti mejo in pokazati, da je bilo dovolj. Tam, kjer je morala na smrt bolna, je takšno početje namreč že kar ustaljena praksa. Vloga novinarja pa je ravno ta, da opozarja. Odgovoren je namreč javnosti, kajti javnost ima pravico vedeti. In gotovo bi morála in pravica brez novinarjev še bolj šepali, kot šepata danes,« je komentirala Sabrina Mulec, novinarka Radia Slovenija, ki je bila med štirimi novinarkami, vključno z avtorico teh vrstic, na katere je letela žalitev.
Postojnski primer žalitve novinarjev ni osamljen. Med odmevnejšimi omenimo nedavni tvit predsednika SDS Janeza Janše, v katerem je delo novinarke označil za »opankarski žurnalizem«, koprski župan Boris Popovič pa je bil zaradi žalitve novinarke Primorskih novic celo obsojen na pogojno kazen, nakopal pa si je tudi tožbo novinarke TV Slovenija.
