Muzej je sicer začel nastajati že pred nekaj desetletji. Raziskovalci zgodovine smučanja, Svetozar Guček ter njegov sin Aleš Guček z ženo Vlasto, so nabirali predmete, slikovno in tiskano gradivo, povezano z zgodovino smučanja. Tako je nastala največja in po vsebinah najbolj obsežna zbirka o zgodovini smučanja na Slovenskem, ki je bila prvič razstavljena v hotelu Špik v Gozdu - Martuljku. Zbirka se je od svojega odprtja naprej ves čas dopolnjevala, se selila na Bloke, od tam pa tudi v Tržiški muzej, kjer je bila na začasni razstavi v letih 2008 in 2009. Zdaj pa so odprli kar pravi muzej, ki pa pravzaprav deluje kot stalna razstava Tržiškega muzeja.
Od starih lesenih do RC elan
Muzej predstavlja razvoj smučanja od njegovih prvih omemb do sodobnosti. V dveh večjih prostorih je razstavljenih več kot sto predmetov, med njimi nekaj manj kot petdeset smuči, med katerimi najdemo tudi primerke s konca 19. stoletja. Na ogled sta izdelovanje smuči ter razvoj smučarskih vezi, obutve in druge opreme. Razstavo dopolnjujejo številne fotografije, ki pričajo o tradiciji, ki se je razvijala v svetu in na Slovenskem. Med bolj zanimivimi deli so smučke, ki so vsem znane iz otroštva, recimo znamenite RC elan. Pa dve sedežnici, ki sta na las podobni še kakšni delujoči, predvsem pa tisti na Zelenici, ki ne deluje več. Muzejski eksponat pač. Nekaj je tudi videogradiva ter zanimivih razlag. Zbirko so pripravljali in urejali skoraj leto dni. »Ta naša zbirka bi lahko razpadla, a je Tržič izrazil željo, da jo pridobi, in ker so jo zdaj tako lepo uredili, sem danes vesel in ponosen. Za zgodovino smučanja smo namreč vedno zelo slabo skrbeli, smučarski zvezi so pomembni le trenutni rezultati, kaj drugega pa ne. Pa nas zgodovina lahko marsikaj nauči. Tudi tega, kje v okolju je bilo smučanje močno in kakšne napake so naredili, da je zdaj zamrlo, kajne,« je bil zgovoren Aleš Guček.
Eden od najbolj znanih tržiških smučarskih legend je svetovni rekorder v smučarskih skokih iz leta 1961 Jože Šlibar. »Takrat je bilo vse prepuščeno meni. Kljub nasprotovanju staršev in nejevolji v klubu, češ da sem prestar, da bi začel skakati, mi je uspelo,« je dejal Šlibar. Zanimivo – temu je še kako pritrdil nosilec srebrne in bronaste olimpijske medalje iz Sočija Tržičan Žan Košir, ki je muzeju podaril čelado: »Očitno imava z gospodom Šlibarjem marsikaj skupnega, saj sem tudi sam moral prehoditi težko in samostojno pot. Po ogledu muzeja sem ugotovil, da sem letos res dosegel nekaj zgodovinskega, v muzej pa vseeno še ne sodim.«
Smučišče v Lomu?
Da tja čisto zares ne sodi tržiška smučarija, pa je kljub skoraj propadlemu klubu in zaprti Zelenici za Dnevnik napovedal tržiški župan Borut Sajovic: »Klubu je s pomočjo občine in smučarske zveze uspelo poplačati vseh 16.000 evrov dolga, ki ga je zapustilo prejšnje vodstvo. Žal so ga res zapustili vsi tekmovalci in večina trenerjev, a ljudi, ki bi radi delali, je še vedno precej.« Za morebitno oživitev pa je nujno tudi smučišče v neposredni bližini. Za vnovičen zagon Zelenice bi potrebovali kakih pet milijonov evrov, ki jih občina seveda nima, a so na dan privlekli idejo o gradnji majhnega smučišča z eno vlečnico v Lomu. »Skoraj leto dni se bolj potihoma ukvarjamo s tem, zadnji sestanek je bil danes zjutraj. Kupili bi novo vlečnico za 212.000 evrov ter še približno toliko dodali za postavitev in zasneževanje. Občina bo torej zgradila smučišče, po zgledu Rudnega v Selški dolini pa bi ga upravljali domačini. Treba je še urediti odnose z lastnikom zemljišč, denar pa bi zagotovili v občinskih proračunih v letih 2015 in 2016. To bi zmogli, oživitve Zelenice, pa če si tega še tako želimo, pa sami zagotovo ne,« je razložil Sajovic.
Za klub bolj malo upanja
S klubom pa še vedno kaže bolj slabo, o kakšnem vnovičnem razcvetu brez domačega smučišča ni mogoče niti razmišljati, je prepričan tudi predsednik Janez Dovžan. »Sanacijo smo uspešno izvedli, a smo med tem izgubili vse tekmovalce v vseh kategorijah. Lahko bi aktivirali otroško alpsko šolo, s strokovnim kadrom ne bi bilo težav, s financami pač. Sponzorjev v Tržiču ni, od občinskega razpisa lahko pričakujemo največ tri tisoč evrov, kar je za zagon premalo. Glede na gospodarske razmere je tudi od staršev nemogoče pričakovati, da bi v celoti financirali klub. Če bi res imeli smučišče v Lomu, bi bilo mnogo lažje, saj bi odpadli vsi stroški prevoza in dragih vozovnic. Morda bo pa šlo,« je dejal Dovžan. Mimogrede, zadnji predsednik Smučarskega kluba Tržič pred Dovžanom, ki je dolgove že podedoval, je bil legendarni Bojan Križaj.
