Če so na svetu štiri velike revizijske hiše – Deloitte, KPMG, Ernst & Young in Price waterhouse Coopers (PWC) – imata na slovenskem trgu pomembnejšo vlogo dve, KPMG in Deloitte. Slednja se v zadnjih letih močno krepi, ne razkriva pa, ali v skladu s tržnim deležem krepi tudi število strokovnjakov za revizijo.
Deloitte močno krepi položaj – kaj pa kader?
Analiza več kot petdesetih največjih slovenskih podjetij in njihovih revizijskih družb v zadnjih šestih letih kaže, da je še leta 2006 na slovenskem trgu največ posla dobival KPMG. Med 52 analiziranimi družbami je revizijski hiši KPMG redno revizijo letnih poročil leta 2006 zaupalo 21 družb, Deloitte pa je takrat revidiral letna poročila sedmih gospodarskih družb. V naslednjih petih letih se je položaj obrnil. KPMG je leta 2011 tako med analiziranimi podjetji revidiral letna poročila enajstih družb, Deloitte pa petnajstih. Glede na doslej imenovane oziroma znane revizijske družbe, ki revidirajo lanskoletne bilance, se je delež Deloitta še povečal. Med analiziranimi 52 družbami so za lansko leto znani revizorji 39 družb in med temi je KPMG revizijo bilanc zaupalo osem družb, Deloittu pa 15 družb. Pri tem smo analizirali podjetja, ki sodijo med sto največjih gospodarskih družb v regiji Adria, največja slovenska podjetja glede na višino prihodkov, v analizo pa vključili še po kapitalu največja podjetja v (so)lastništvu države, s katerimi je do konca leta upravljala Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države.
Slednji je zagotovo šel na roko opomin Agencije za javni nadzor nad revidiranjem (ANR) direktorju in pooblaščenemu revizorju KPMG Marjanu Mahniču, ki je v javnosti odmeval bolj kot opomin pooblaščeni revizorki revizijske hiše Deloitte Lidiji Jezernik leto prej. Mahnič je sicer septembra lani zatrjeval, da se ukrep agencije pri delu KPMG ne odraža. »Poslovanje KPMG se odvija skladno z načrti, obseg dela se glede na preteklo leto ni bistveno spremenil, kar je, glede na dejstvo, da KPMG zaposluje 21 pooblaščenih revizorjev, tudi pričakovano,« nam je pojasnil.
Prav število pooblaščenih revizorjev posamezne revizijske družbe pa je v povezavi s številom komitentov ključnega pomena pri zagotavljanju kakovostnih rednih revizij letnih poročil. Po zakonu o revidiranju lahko storitve revidiranja namreč opravljajo zgolj pooblaščeni revizorji, ki s svojim podpisom tudi jamčijo za kakovostno opravljano revizijo. Kljub temu zakon pooblaščenega revizorja zavezuje, da pri posamezni reviziji sodeluje zgolj 15 odstotkov delovnega časa, medtem ko lahko izvajanje posameznih postopkov revidiranja zaupa tudi drugim osebam, največji del svojim pomočnikom, z vsaj dvema letoma delovnih izkušenj. Ti morajo pri posamezni reviziji sodelovati najmanj 60 odstotkov časa, sodelovanje celotnega ostalega osebja pa ne sme preseči 25 odstotkov časa.
Koliko pooblaščenih revizorjev zaposlujejo, nam v Deloittu kljub večkratnim pozivom niso razkrili, prav tako tega podatka ni mogoče najti v njihovih letnih poročilih ali na spletnih straneh. Po nam dostopnih podatkih pa naj bi Deloitte zaposloval vsega osem pooblaščenih revizorjev. Naj ob tem še omenimo, da je bil Deloitte tudi podizvajalec londonskega svetovalnega podjetja European Resolution Capital Partners (ERC), ki je ocenjevalo »ekonomsko vrednost« posojil NLB, NKBM in Abanke. Po pojasnilih ministrstva za finance naj bi samo pri reviziji NLB delalo osem revizorjev ERC ter 20 sodelavcev Deloitta. Ostali dve revizijski hiši iz skupine »velikih štirih« sta po nam dostopnih podatkih nekje vmes – Ernst & Young naj bi zaposloval 12 pooblaščenih revizorjev, PWC šest pooblaščenih revizorjev.
Dolgoletni hišni revizorji in vprašljiva etika
Čeprav zakon o revidiranju ne določa najdaljšega dovoljenega obdobja, v katerem lahko ima določeno podjetje isto revizijsko družbo, pa dolgoletno pregledovanje letnih poročil s strani ene in iste revizijske družbe vzbuja dvom o nepristranskosti in neodvisnosti revizorjev. Revizorja tako na primer že vse od leta 2006 med drugim niso menjali Gorenje in Istrabenz (oba KPMG), SIJ (Deloitte), Lek (PWC), ACH (Ernst & Young), Hidria (Renoma oziroma PFK), vse od leta 2007 pa imajo istega revizorja Pivovarna Laško, Iskra Avtoelektrika, Aerodrom Ljubljana, Pivovarna Union (vse Deloitte), Mercator (KPMG). Upoštevane so zgolj tiste družbe, za katere je že znano, kdo revidira letna poročila za minulo leto, brez teh pa so imele iste revizorje vse od leta 2006 do leta 2011 Impol (Auditor), Kolektor (Ernst & Young), Kemofarmacija (PWC), BSH hišni aparati (Deloitte), Hella Saturnus (KPMG).
Direktorica ANR Mojca Majič pojasnjuje, da zakon o revidiranju menjave revizijske družbe ne določa, govori pa zakonska določba o menjavi ključnega revizijskega partnerja, to je pooblaščenega revizorja, ki podpiše poročilo. Ta se mora v skladu z zakonom menjati vsakih sedem let. Določena priporočila kljub temu obstajajo in ta predlagajo menjavo vsakih pet let. »Vsekakor menim, da bi bilo potrebno tako z etičnega kot moralnega vidika premisliti, da neka gospodarska družba menja revizorje pogosteje. Tega bi se morali zavedati tudi člani revizijskih komisij in nadzornih svetov, ki predlagajo skupščini imenovanje revizijske družbe,« pravi Majičeva. Kot dodaja, je praksa pokazala, da je obstoječa ureditev nezadostna in neustrezna, zato se na ravni Evropske unije že pripravljajo spremembe, predvsem glede rotacije revizijskih družb in to za revidiranje družb, ki so v javnem interesu (družbe, ki kotirajo na borzi, zavarovalnice, pomembne finančne ustanove, družbe v lasti države).
»Ves čas trajanja revizijskega posla mora revizijska družba skrbeti za to, da deluje nepristransko in neodvisno od revidirane družbe. Smiselno je, da obdobje revidiranja traja najmanj tri leta, ker v tem obdobju revizor običajno lahko spozna vse vidike poslovanja revidirane družbe in vsa tveganja, ki jim je družba izpostavljena.« Tako je Majičeva odgovorila na vprašanje, kakšna povezava med revizijsko hišo in revidirano družbo je smiselna in kakšna presega moralne in etične standarde. A bolj kot revizorska dela so sporne »nerevizijske storitve«. »Te predstavljajo največje tveganje za neodvisnost revizorja, saj običajno predstavljajo finančno ugodnejše storitve za revizijsko družbo oziroma družbo v mreži kot pa revidiranje računovodskih izkazov,« je pojasnila Majičeva in dodala, da se tudi na tem področju obeta sprememba regulative in prepoved vseh nerevizijskih storitev pri naročniku revizije.
