Žiriji je predsedoval arhitekt prof. Boris Podrecca , ki je spomnil na star pregovor: za dobrim konjem se dviga veliko prahu. Tudi ta natečaj ga je povzročil v Ljubljani, v kulturnem mestu, ki bi moralo biti hvaležno za strategije in impulze nove podobe v novi Evropi. "Skupaj bi se morali vprašati, kaj bo novi milje srednje Evrope, v katerem se že pojavlja problem mest. Tista, ki bodo zaspala, bodo ostala nezanimiva, pozabljena."
K temu je dodal še, da je prav, da društva arhitektov skrbijo za interese svojih članov v lastnem mestu, ne smejo pa pozabiti na konkurenčnost in na to, da so pred mesti nove dileme in izzivi. Pred 25 ali 30 leti sta družba in država diktirali podobo mesta, zdaj pa za to nimata denarja. Zasebniki postajajo investitorji novih mestnih podob z namero, da z novimi naložbami ustvarijo dobiček. Pri tem je spomnil še na misel znanega arhitekta Adolfa Loosa: "Novost, ki ne prinaša izboljšav, pomeni poslabšanje."Izbrana rešitev prinaša napredek, kakovost, so soglašali člani žirije ter poudarjali, da so se vabljeni arhitekti lotili težke naloge, ki je terjala povezovanje različnih dejavnosti in programov. Vsi razen enega so stari Kolizej "podrli" in na njegovem mestu zasnovali novega, le drugonagrajena rešitev je ohranila njegovo silhueto, odmev tega, kar je bilo, in mu dodala marsikaj novega.
Med člani žirije je bil tudi prof. dr. Kurt Forster , ki je prvonagrajeni projekt ocenil kot priložnost za Ljubljano, ki premore arhitekturne kvalitete, nastale v preteklosti, in kvalitete življenja v njej. Ponuja odgovore na mnoga vprašanja, ki si jih postavljajo tudi v drugih mestih, in napoveduje nov korak v lokalni zgodovini mesta, ki ga je zaznamovala Plečnikova arhitektura. Plečnik je pustil pomembne sledi tudi na Dunaju in Pragi, zdaj je priložnost, da to storijo tudi nizozemski arhitekti v Ljubljani. Morda bodo hodili tujci v Ljubljano tudi zaradi novega Kolizeja, je pristavila prof. Hilde Leon , članica žirije.
