S Šaleka je čudovit razgled po mestu in okolici. Skoraj v ravni črti je na nasprotni strani Velenjski grad. Oba sta ponoči osvetljena in dvignjena nad moderno arhitekturo mesta. Danijela Brišnik in Tone Ravnikar v brošuri Šaleški grad ugotavljata, da je zgodovina šaleškega gradu še vedno precej nejasna. Leta 1314 sta Nikolaj Šaleški in njegova žena Adelheida prodala grad Šalek Ottu in njegovi ženi Offamanini iz sosednjega Ekenštajna, pozneje leta 1335 je gospoščino Šalek krški škof oddal Žvoneškim, ti pa so kot kasnejši grofje Celjski grad obdržali v svojih rokah vse do izumrtja rodbine leta 1456.
Leta 1575 so grad podedovali Raumschuesslli in ga držali v svojih rokah več kot stoletje. Erazem Raumschuessel je grad obvaroval v znanem kmečkem uporu leta 1635 tako, da je po svoje sodeloval z njimi in upornim kmetom dal orožje. Leta 1770 je grad Šalek drugič pogorel in začel naglo propadati. Arheologi so na Šaleku naleteli na presenetljivo odkritje predzgodovinske keramike, sicer pa je ohranjena tudi izredno lepa čaša s pečatniki in primerki pečnic, ki jih z drugimi podobnimi najdbami ni mogoče primerjati. Stolp je zaščiten pred propadanjem, dostop do njega pa še ni povsem urejen. <%I> <%I> Foto: Zlatka Strgar <%PODNASLOV>Pod ruševino gradu je predor, skozi katerega teče povezovalna cesta s Koroško.<%PODNASLOV>Grad Šalek je edini pri nas, ki je dal ime dolini
VELENJE - "Ohranila se je pripovedka, da sta bila grad Šalek in Velenjski grad med seboj povezana s podzemnim predorom, vendar o tem nismo našli nobenih pisnih virov," pravi Damijan Kljajič , prof. zgodovine in direktor muzeja na Velenjskem gradu. Naštel je še nekaj posebnosti. "Šalek je bil najstarejši grad v Šaleški dolini, ki je od konca 18. stoletja ruševina. Ohranil se je trikotni stolp, ki je visok 22 metrov in je edinstven v Sloveniji. Vsi drugi grajski stolpi so okrogli ali kvadratni. Šalek je tudi edini, ki je dal ime Šaleški dolini, saj so doline na Slovenskem v glavnem dobile ime po rekah. Ena od zanimivosti je še ta, da je pod ruševino gradu Šalek predor, skozi katerega teče povezovalna cesta s Koroško."
Zadnjih deset let je nekdanji kulturni zavod KCIN obnavljal ruševine grajskega stolpa v sodelovanju s celjskim zavodom za varovaje naravne in kulturne dediščine. Stolp je zaščiten pred propadanjem, dostop do njega pa še ni povsem urejen. Stopnišče in pot, ki vodi do gradu, sta zanemarjena. Tudi sicer je treba kar nekaj spretnosti, da obiskovalec pride do notranjosti stolpa, saj so z ograjo okoli stolpa skušali preprečiti dostop vandalom, ti pa si vseeno najdejo svoje poti ter puščajo za seboj ostanke džojntov in drugo nesnago.
