Ozemeljski spor
Novejši besedni dvoboj med slovenskimi in hrvaškimi politiki se je po Jorasovi "balvanski" provokaciji stopnjeval do točke, kjer se lahko legitimno vprašamo, ali je problem meje že prerasel v ozemeljski spor. Okoliščine tudi tokrat niso najboljše; volitve so pred vrati in vse bolj neizbežna arbitraža stranki spodbuja k utrjevanju pogajalskih okopov. EU pa v tej zgodbi nastopa kot deljena frustracija; za Hrvaško kot grenko dejstvo, da je Slovenija že notri, za Slovenijo pa kot spoznanje, da biti notri bistveno ne izboljšuje pogajalskih adutov. Na mizi so različna izhodišča; Slovenija si želi pogajanja o paketu kopenska plus morska meja, Hrvaška pa želi arbitražo le o tekoči razmejitvi. Ivo Vajgl je v odgovoru hrvaškemu predsedniku, ki se je na Jorasovo blokado ceste in škandalozno pasivnostjo naše policije s počitnic odzval z ugotovitvijo, da je - po Badinterju - kopenska meja med Slovenijo in Hrvaško določena z nekdanjo medrepubliško razmejitvijo, medtem ko morska meja še ni dogovorjena, povedal, da navedeno ne drži, češ da bilateralnega sporazuma o meji še ni in da o tem ne more odločati nekdo tretji (Badinter). Vajglovi polemiki s predsednikom sosednje države so sledile podobne izjave predsednika Drnovška in nekaj cvetk iz domovinsko-predvolilnega repertoarja drugih slovenskih politikov. Nekoliko bolj natančen od Vajgla je bil Janez Janša, ki je pojasnil, da sta oba parlamenta sicer potrdila nekdanjo mejo, a da so nekatere mikrolokacije še sporne.
