ČRNEGA RIBEZA NI VEČ

Da prvi kongres tako velikih razsežnosti poteka ravno v Krškem, ni naključje, saj Posavje že nekaj časa predstavlja eno najpomembnejših sadjarskih regij pri nas, po količini pridelanih jabolk pa se nahaja v samem vrhu. Kljub temu so se tamkajšnji sadjarji v preteklosti srečevali s številnimi težavami, zaradi katerih so mnogi obupali in sadjarjenje povsem opustili. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so Posavci z enotretjinskim deležem veljali za največje pridelovalce črnega ribeza, zaradi prenizkih odkupnih cen pa so gojitev te vrste jagodičevja kmalu povsem opustili. Danes se z vso vnemo posvečajo zlasti pridelavi jabolk, gojijo pa tudi hruške, breskve in jagode. Žal so pri tem prevečkrat odvisni od vremenskih pogojev, zaradi česar so bili že večkrat ob pridelek, nekateri pa se bojijo tudi odprtega evropskega trga, ki trka na vrata.

NE BO ŠLO BREZ SEZONSKIH DELAVCEV

Trenutno daleč največji posavski sadjar Ivan Kozole iz krškega Evrosada vidi rešitev vseh stisk v tesnejšem povezovanju pridelovalcev. "Slednje je gotovo prava pot, saj majhnost v primerjavi z evropsko konkurenco ne prinaša nič dobrega. V skladu z vladno uredbo smo lani kot prvi v Sloveniji ustanovili organizacijo proizvajalcev sadja, saj bomo le na ta način lahko prišli do različnih oblik državnih in evropskih pomoči. Računamo, da bo organizacijo, ki deluje pod imenom Sadjarska zadruga Evrosad, najpozneje v dveh letih poleg dveh pravnih oseb sestavljalo še okoli sto kooperantov. Na nekaj več kot 500 hektarih bi na ta način pridelali okoli 20.000 ton sadja na leto," meni Kozole. Slednje je pomembno tudi za zaposlitveno politiko v regiji z več kot 4600 brezposelnimi. Ker je v panogi prisotno tudi sezonsko delo, Posavce nekoliko skrbi zadnja vladna uredba o omejevanju zaposlovanja sezonskih delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije. "O nekaterih zadevah s tem v zvezi se z ministrstvom za delo še dogovarjamo. Upam, da se bomo morebitnim zapletom izognili, kajti pridelek bo treba pobrati. Tega ne določa ne politika in ne mi proizvajalci, temveč narava," pravi Kozole, ki se dobro zaveda še nečesa. Brez namakalnih sistemov in aktivne obrambe proti toči se slovenski sadjarji s prihajajočo konkurenco po kakovosti ne bodo mogli meriti.

Čakajo jih naporni dnevi

Udeleženci sadjarskega kongresa bodo morali pokazati kar precejšnjo mero vzdržljivosti. V vsega treh dneh bodo poslušali kar 75 referatov, ki jih je pripravilo 98 strokovnjakov iz Slovenije ter dvanajst gostov iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, s Češke, iz Italije in Španije. Poleg tega si bodo trikrat ogledali priložnostni kulturni program, enkrat bodo šli na strokovno ekskurzijo, ki se bo v nočnih urah ob petju Nuše Derenda končala na turistični kmetiji. V petek popoldne bodo priredili še okroglo mizo o prihodnji konkurenčnosti slovenskega sadja, na kateri bosta med drugimi sodelovala tudi predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Peter Vrisk in državni sekretar na okoljskem ministrstvu Radovan Tavzes. In ker je tudi grozdje sadje, bodo druženje zaključili z degustacijo vin Kmetijske zadruge Krško. <%PODNASLOV>Posavce skrbi vladna uredba o omejevanju zaposlovanja sezonskih delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije.<%PODNASLOV>