Jeklarji bodo delali z belimi rokavicami

JESENICE - Včeraj je Acroni prvič zagnal dve od štirih strateških naložb, ki mu na daljši rok zagotavljajo enakopravno mesto v družini sodobnih evropskih jeklarjev. Čeprav bi v Sloveniji dvomljivci tudi jeklarstvo, ki velja v razvitih državah za strateško proizvodnjo, kar ukinili, ima sodobno jeklarstvo lepo prihodnost. Svetovna poraba jekla narašča in je dosegla že 900 milijonov ton letno. Ob tem pa ne kaže, da bi ga izrinil drug material. Posodabljanje Acronija pomeni večjo proizvodnjo ob hkratnem zmanjševanju porabe energije in avtomatizaciji proizvodnih postopkov, ki zahtevajo vse bolj izobražene kadre, pravi dr. Vasilij Prešeren , ki skupaj s svojo ekipo spreminja podobo nekdanje jeseniške "umazane" železarske proizvodnje v sodobno jeklarno, kjer bodo lahko delali v belih rokavicah. Prva strateška naložba je tri milijarde tolarjev vredna modernizacija linije za razogličenje dinamojekel, s katero bodo lahko namesto 45.000 ton dinamojekel poslej izdelali okoli 70.000 ton ter hkrati preprečili neljube zaustavitve v tem delu proizvodnje. Druga naložba je vredna dve milijardi tolarjev. Gre za novo, hitrejšo proizvodnjo nerjavnega jekla, ki bo sprostila zmogljivosti za povečanje proizvodnje navadnih jekel, kjer se poleg Merkurja kot pomemben kupec pojavlja tudi proizvajalec cevi Alpos iz Šentjurja. Vsa letošnja količina sodobnih dinamojekel je že prodana, pravi Prešeren - 70 odstotkov v tujino (Avstrija, Italija), v Sloveniji pa Domelu, Rotomatiki in Elektrokovini. Sicer pa to jeklo zelo iščejo proizvajalci vetrnic za proizvodnjo elektrike. Letos vstopa Acroni tudi na francoski trg, kjer je s proizvajalci elektromotorjev sklenil pogodbo o večletnem sodelovanje za okoli tri tisoč ton izdelkov na leto.

MONTAŽA NOVIH MOTORJEV

Tretjo strateško naložbo, vredno okoli pet milijonov evrov, bodo izvedli v času letnih remontov. Gre za montažo dveh novih 80-tonskih motorjev za pogon težke valjarne. To je tudi ekološka naložba, saj je z njo konec tehnologije, pri kateri je nastajal značilen rdeči prah, pravi dr. Vasilij Prešeren: "Tudi valjarna postaja s tem čista proizvodnja. Res pa bomo zaradi te naložbe letni remont prilagodili remontu nuklearke, ki je napovedana za september. To bo znižalo ceno elektrike." Četrta naložba je krona vseh. Gre za novo linijo oziroma peč za toplotno obdelavo debelih pločevin, vredno tri milijarde tolarjev. "Pogodbo bi morali podpisati do poletja, če se bo s tem strinjala skupščina Acronija. Vsa elektropločevina gre za znane kupce, zato je vsaka malo drugačna in izdelana na podlagi našega znanja, brez tujih licenc. Pri tej pločevini dosegamo za 300 evrov boljšo ceno na tono kot pri hladno valjani nerjavni pločevini in povpraševanje je veliko, saj so v Evropi le trije proizvajalci: Švedi, Francozi in mi. Z vsemi imamo dobre poslovne stike in skupaj rešujemo probleme. Evropska poraba tega jekla je okoli 300.000 ton na leto, od tega ga mi izdelamo 15 odstotkov. Nemški Krupp je lani prenehal izdelovati debelo pločevino, zato se tudi tu odpirajo možnosti. Nova peč bo omogočila proizvodnjo 70.000 ton debelih pločevin, od tega 50.000 ali 60.000 ton nerjavnih, preostalo pa ogljičnih. Čisti dobiček Acronija bi se lahko ob vseh optimalnih pogojih s temi naložbami povečal na blizu dve milijardi na leto."

BANKE SE JIM PONUJAJO

Prešeren še pravi, da so že četrto leto zapored končali s čistim dobičkom: "Ta bo letos blizu 100 milijonov tolarjev, ustvarili pa smo tudi 2,8 milijarde tolarjev pozitivnega denarnega toka. Tudi rast cen surovin se je ustavila in za letos pričakujemo še boljši rezultat. To nam omogoča, da 100-odstotno pokrivamo naše finančne obveznosti, ne zamujamo s plačili v tujino in redno plačujemo tudi druge finančne obveznosti. Ta finančna stabilnost se kaže v zaupanju največjih domačih in tujih bank, ki spet trkajo na vrata Acronija z neprimerljivo ugodnejšimi kreditnimi aranžmaji, kot denimo pred tremi leti." Neurejen finančni odnos imajo le z Gorenjsko banko, ki je imela v preteklosti hipoteko na lastnini Slovenskih železarn. Ta hipoteka je že močno zmanjšana, a je po njihovem mnenju še vedno prevelika, del finančnih poslov pa banka še vedno povezuje z deviznim prometom prek njih. Sicer ima Acroni za strateške naložbe petletne kredite z enoletnim moratorijem na glavnico, ki jih začnejo odplačevati po enem letu, ko nova naprava steče in sama sebe plačuje.

Dogovor z Elesom

Posebnost jeklarjev je, da delajo 24 ur na dan 12 mesecev na leto in porabljajo elektriko takrat, ko drugi spijo - tudi ponoči in ob vikendih. Ker elektrike ne morete skladiščiti, jo je treba porabiti takrat, ko jo nuklearka proizvaja. Očitke o energetski potratnosti jeklarstva Prešeren zavrača, češ da porabijo le 2 do 3 odstotke slovenske proizvodnje elektrike: "Z Elesom smo se dogovorili, da v času največje porabe koničnega toka stojimo - to je od 5 do 6 ur na dan. Cena elektrike je sicer višja kot lani, a vseeno v okviru načrtovanega povišanja. Zadovoljni smo, ker smo sklenili dveletno pogodbo in ker se uspešno dogovarjamo. Tudi plin porabljamo vse leto dan in noč in s tem zmanjšujemo težave Geoplina, ki ima kot dobavitelj poleti težave s prodajo.

Primer Tobačne opozorilo tudi za Acroni

Letos naj bi bila vrednost prodaje Acronija okoli 200 milijonov evrov in dobiček po končanih štirih naložbah čez dve leti vsaj tri odstotke od prodaje. "Spremenjene tržne razmere nas ne bodo več metale iz ravnotežja," pravi Prešeren. "Dobro pa bi bilo ostati previden pri prodajanju vsega Acronija tujcem, da se tudi v jeklarstvu ne bi zgodilo kaj takega, kot se je v Tobačni. Vlada kot lastnik, ki ima dovolj posluha za naše delo, se bo morala izreči o modificiranem načinu privatizacije. Idejne projekte o tem bomo pripravili v naslednjih mesecih."

Preberite zadnje članke