Potres z močjo 9. stopnje na 12-stopenjski Mercallijevi potresni lestvici je povzročil prekinitev celotnega telefonskega, telegrafskega in električnega omrežja. Ko je kljub temu v svet prodrla novica o katastrofi mesta z 270.000 prebivalci, se je nemudoma zganila jugoslovanska in svetovna skupnost. Žalostna novica je zasedla prve strani rednih in posebnih izdaj časnikov v vseh delih skupne države, tudi v Sloveniji, in po svetu. Na pomoč je priskočila vojska, številne humanitarne organizacije. Na sedežu Združenih narodov so sklenili, da bo Skopje postalo "spomenik človeške solidarnosti". Oktobra leta 1963 je generalna skupščina ZN na pobudo 35 držav sprejela resolucijo o pomoči pri obnovi Skopja. Začela se je obnova mesta, ki danes šteje prek 600.000 prebivalcev. Pomagala je cela Jugoslavija, tudi Slovenija, in številne države z vseh koncev sveta. Zrasla so satelitska naselja barak; še danes jih imenujejo po državah, ki so jih pomagale postaviti. Solidarnost so izkazali tudi umetniki od vsepovsod, med njimi mnogo slavnih, in darovali svoje dragocene stvaritve - danes jih hrani Muzej sodobne umetnosti na vzpetini Kale nad staro skopsko čaršijo. Potres pred štirimi desetletji je bila tretja rušilna kataklizma v zgodovini Skopja: prvič je bil tedanji rimski Skupi razrušen leta 518, na istem mestu na novo zgrajeno mesto pa je katastrofalen potres prizadel še leta 1555. Ob obletnici bodo v Skopju danes in v soboto številne spominske slovesnosti. V spominskem parku v središču mesta bodo po poročanju makedonskih medijev postavili spomenik z naslovom Skopje `63, ki ga je akademik, kipar Tome Serafimovski kot skulpturo sicer ustvaril kmalu po tragediji. Zdaj bo mimoidoče, domačine in tujce, spominjala na kataklizmo, ki je mesto prizadela tistega vročega julijskega jutra pred štirimi desetletji. Spomenik veličine 4 x 2,2 metra predstavlja žensko, izvlečeno izpod ruševin, brez rok, dojke in srca, kar po umetnikovih besedah simbolizira veliko izgubo. V park naj bi jo postavili na predvečer obletnice potresa. Pred vhodna vrata Mestnega muzeja v Skopju bodo namestili bronasto ploščo z besedami tedanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita, ki je neposredno po potresu skupaj z ruskim voditeljem Nikito Hruščovom obiskal mesto in obljubil pomoč celotne skupne države pri obnovi porušene makedonske prestolnice. Pripravili bodo tudi priložnostne razstave fotografij in dokumentov, nemih prič julijske tragedije.