Kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, je bil dr. Marijan Zadnikar eden prvih slovenskih povojnih konservatorjev, ki so v včasih nemogočih razmerah delovali v spomeniški službi in skušali reševati ogroženo kulturno dediščino, pri čemer so se velikokrat srečevali z nerazumevanjem in odporom. Kot zvest učenec Franceta Steleta si je prizadeval ponovno vzpostaviti v vojni omajan odnos do dediščine in tako ustvariti nove temelje za spomeniškovarstveno dejavnost. Poleg skrbi za izbrane spomenike, ki mu jo je nalagala zaposlitev na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo, se je ukvarjal še s prenovo nekaterih ključnih spomenikov, posebej srednjeveških samostanov, med njimi Pleterij, Žič in Stične. Poleg tega je s sugestivno besedo začel odkrivati posebnosti in lepote kulturnih spomenikov po Sloveniji. Sprva so ga vznemirjala le najstarejša likovna pričevanja o preteklosti, zlasti dediščina romanike, pozneje je svoja zanimanja razširil. Študiju srednjeveških samostanov je dodal raziskovanje pomembnejših domačih cerkva, proučevanje sakralnih spomenikov pa kmalu razširil tudi na tiste v zamejstvu. Svoje izsledke je predstavil v več kot petdesetih knjigah, je še zapisano v utemeljitvi. Aleš Sotler, vodja oddelka za slikarstvo v Restavratorskem centru, prejme priznanje za restavratorske posege na stenskih poslikavah v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Rogatcu in v župnijski cerkvi sv. Martina v Laškem. Konservatorsko-restavratorski posegi v cerkvi sv. Jerneja so zajeli prezbiterij, predel nad korom, slavoločno steno in kupolo, ki so jih poškodovale naravne in druge ujme ter novejše preslikave. V cerkvi sv. Martina v kontekstu celovite prezentacije cerkve predstavljajo zaključeno celoto baročni kapeli, delo A.C. Vogla iz prve polovice 18. stoletja, gotski prezbiterij in severna gotska kapela s poslikavo iz 17. stoletja. Poleg tega je Sotler ob izvedbi restavratorskih posegov pomembno pripomogel tudi k razvoju restavratorskih metod in pristopov ter se vseskozi ukvarjal z vzgojo novih restavratorjev, je zapisano v utemeljitvi. Anton Polenec prejme priznanje za prizadevanja pri vzdrževanju, obnovi in revitalizaciji Nacetove domačije v Puštalu pri Škofji Loki. Nacetova domačija s hišo, ki se vse od 18. stoletja ni bistveno spremenila, je verjetno nastala že v 16. stoletju. Stroka jo je zavarovala že leta 1950, leta 2001 pa je bila razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Celostne obnove, ki je bila končana leta 2001, se je Anton Polenec lotil leta 1995, z odprtjem hiše za javnost pa je stekel tudi družinski projekt "Domačija in muzej družine Polenec", ki pokriva celostno podobo domačije s spletno stranjo, plakati in zgibankami, v vsebinskem smislu pa vključuje programe obiska, lokalne predstavitve in ostalo ponudbo, je zapisano v utemeljitvi. Damjana Pečnik prejme priznanje za vodenje prenove gradu Jablje. Pečnikova, ki ji je bila dodeljena strokovna skrb za prenovo, se je je lotila celostno. Ob strokovnem vodenju obnovitvenih del, spodbujanju boljše organizacije in ustreznega financiranja, je Pečnikova iskala ustrezno namembnost gradu in njegove okolice, vsa prizadevanja pa je podredila ohranitvi spomeniških sestavin, je mogoče prebrati v utemeljitvi.