Strokovnjaki že leta opozarjajo na mačehovski odnos dunajske univerze do študija našega jezika in ji med drugim očitajo, da ni posodobila programa ter uvedla rednega delovnega mesta profesorja slovenistike. Naši državi, ki si že lep čas postavlja vprašanja o nacionalnem interesu in se sprašuje, kako bomo ob mednarodnih združevanjih sploh obvarovali nacionalno identiteto, pa oponašajo, da je za izboljšanje statusa študija slovenščine na Dunaju in še kje naredila premalo. "Takšen, kot je, študij slovenščine tam ne bo dolgo zdržal, ker ni zanimiv za študente in za koncept slovenistike na Dunaju," je prepričan dr. Marko Stabej z oddelka za slovenistiko na filozofski fakulteti. Program inštituta za slavistiko dunajske univerze je po njegovih besedah usmerjen širše, išče skupne točke slavistik, zato postaja v tem okviru tradicionalni študij slovenistike eksotičen in nezaželen. Zato še toliko bolj čudi, kar so nam povedali na slovenskem veleposlaništvu na Dunaju - da so o nujnosti posodobitve govorili s predstavnikom oddelka za južnoslovanske jezike, pa se v tej smeri žal ni še nič zgodilo. "Zanimanje za učenje slovenščine v Avstriji zelo narašča predvsem med ekonomisti in študenti tehniških strok, skrbi pa nas redni študij slovenščine, ki res ni eden najbolj obetavnih na dunajski univerzi," so še dejali na veleposlaništvu.

REŠITEV JE REDNI PROFESOR

Manjvrednost študija slovenistike pa se po besedah Stabeja in Silvije Borovnik kaže tudi v tem, da študij še vedno nima rednega slovenističnega profesorja, temveč šele zadnja leta le gostujoče, ki pa nimajo pravic članov tamkajšnjega akademskega sveta in so tudi slabše plačani od avstrijskih rednih profesorjev. Pri odločitvah o tem, kaj bo naredila s svojimi študijskimi programi, je vsaka univerza avtonomna, čemur nihče ne oporeka, vendar bi morala biti, opozarja dr. Ada Vidovič Muha , profesorica slovenskega jezika na filozofski fakulteti, okrepitev študija slovenščine na Dunaju naš nacionalni interes. "Nenavadno je, da smo študij ustanavljali v 19. stoletju, v 21. stoletju pa nam polzi iz rok!" Ada Vidovič Muha sluti, da želijo Avstrijci slovenščino potisniti na obrobje, v Gradec in Celovec, kjer je stanje prav tako daleč od rožnatega, saj smo pred nekaj leti izgubili rednega profesorja, ostajajo pa občasni "honorarci". "Kot da bi mi študij germanistike preselili iz Ljubljane v Novo Gorico!" Podobno meni tudi Silvija Borovnik, ki je prepričana, da bi se morala naša država veliko bolj zavzeti za slovenščino na Dunaju. Ker je tudi slovenščina jezik sosednje države Avstrije in ker tam živi slovenska manjšina.

DRŽAVA SI MENDA PRIZADEVA...

Da naša država še ne ve čisto dobro, kaj bi s slovenščino na tujih univerzah (med drugim bolj klavrno skrbi tudi za številne lektorje), se je pokazalo tudi v pogovorih z odgovornimi. Vsi so se sicer zavzemali za njeno okrepitev in ohranitev, toda njihove domnevne intenzivne dejavnosti še niso obrodile večjih sadov. Tako se nam je med drugim v tem študijskem letu zgodilo celo, da smo izgubili redno profesorsko mesto na slovenistiki v Rimu, za katero pa Italijani obljubljajo, da ga bodo v prihodnjem letu spet razpisali. Alenka Suhadolnik , vodja sektorja za mednarodne odnose v kulturi pri ministrstvu za zunanje zadeve, nam je povedala, da si bo Slovenija po diplomatski poti prizadevala, da bi tam obdržala redno profesorsko mesto. Z veliko krizo slovenščine pa se, mimogrede, srečujemo tudi v Neaplju. Na slovenskem veleposlaništvu na Dunaju so dejali, da si prizadevajo Avstrijcem dati vedeti, da ima ta študij, ki sta ga pred več kot sto leti vzpostavila Miklošič in Kopitar, za nas močan simbolni pomen. Tudi šolsko ministrstvo namerava, je povedala svetovalka vlade Melita Steiner , takoj v akcijo, čeprav so imeli z dunajsko univerzo o tem menda že nešteto pogovorov. "Iz strokovnih, zgodovinskih, nacionalnih in navsezadnje političnih vzrokov menimo, da bi morala imeti slovenščina na Dunaju mesto, ki ji gre, da bi lahko tam študirala tudi naša manjšina. Zato si prizadevamo za redno profesorsko mesto," je zagotovila Melita Steiner. "Ne morejo nam ves čas očitati, da je premalo študentov. Saj smo vendar mala država!" Tudi ona ve za ustno "ponudbo" dunajske univerze, za katero nam je povedal Marko Stabej, in sicer da bi bili morda pripravljeni razvijati študij slovenistike, če bi svoje profesorje sami plačevali. Šolsko ministrstvo se s takim načinom ne strinja, češ da bi tako pristali na neprimerne pogoje.

"Slovenščine ne moremo tlačiti med hrvaščino in srbščino"

Pred nekaj leti je z oddelka za južnoslovanske študije pri inštitutu za slavistiko dunajske univerze odhajal takratni redni profesor. Takrat si je po besedah Melite Steiner Slovenija izborila, da na to mesto, ki je tudi edino redno profesorsko mesto na oddelku, postavi svojega človeka. Zgodilo pa se je, da naši univerzi ni uspelo najti ustreznega strokovnjaka, ki bi odšel na Dunaj. Tamkajšnji inštitut za slavistiko namreč po besedah Marka Stabeja postavlja pogoj, da so lahko redni profesorji na slavistiki le slavisti, torej morajo biti habilitirani za dva slovanska jezika ali več. "Takšnih kadrov je pri nas zelo malo, saj je narava študija jezikov drugačna," je pojasnil Stabej in dodal, da široka habilitacija še ne pomeni nujno tudi kakovosti. Silvija Borovnik pa je prepričana, da je rešitev za tamkajšnji slovenistični študij le razpisano mesto za rednega profesorja slovenistike, saj našega jezika ne gre tlačiti med hrvaškega, srbskega in druge.