Nad plevel raje z motiko

LJUBLJANA - Z uredbo o prepovedi uporabe nekaterih fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu, ki najbolj ogrožajo pitno vodo, je vlada med kmeti izzvala kar precej preplaha. A ker se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, je podobno tudi v tej zgodbi. Med tistimi sredstvi, predvsem za zatiranje plevela, katerih uporaba bo od 1. januarja 2003 prepovedana, in to le na posameznih območjih države, so atrazin, metolaklor, simazin in prometrin. S takšnim ukrepom vlade, katerega cilj je varstvo narave in s tem seveda zdravja ljudi, se načeloma strinjajo tudi kmetijski strokovnjaki, vendar opozarjajo, da bodo nadomestna sredstva za škropljenje podražila kmetovanje, in to ne vsem kmetom, saj prepoved ne velja za vso državo. Zaradi v naglici sprejete uredbe pa bo tudi premalo časa, da se ji prilagodijo.

PREŠIBKI STROKOVNI TEMELJI

Atrazin, ki se uporablja za zatiranje plevela pri koruzi, bo prepovedan na Apaškem, Prekmurskem, Murskem, Dravskem in Ptujskem polju, v dolini Bolske, v Spodnji Savinjski dolini, na Sorškem in Ljubljanskem polju ter v dolini Kamniške Bistrice. Metolaklora, s katerim kmetje prav tako zatirajo plevel pri koruzi, ne bodo več smeli uporabljati na območju Prekmurskega, Ptujskega in Kranjskega polja, simazin bo prepovedan na območju Ptujskega polja, prometrin (z njim se spravljajo nad plevel predvsem pri krompirju in sončnicah) pa na območju Dravskega polja. Po podatkih monitoringa, ki so ga opravili na ministrstvu za okolje in prostor, so takšni ukrepi nujni, ker je bila v letih od 1999 do 2001 dovoljena vrednost fitofarmacevtskih sredstev na posameznih območjih presežena. Razmejitve, kje prej naštetih sredstev ne bo več dovoljeno uporabljati, so narejene po katastrskih občinah, kar je bilo po mnenju Mirana Nagliča iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije storjeno bolj "približno". "Ministrstvo za vsa ta območja, kjer bo veljala prepoved, nima izdelanih študij, kako so tam speljani vodni tokovi, zato zapora teh območij temelji na prešibkih strokovnih temeljih," trdi Naglič in dodaja: "Tudi mi se zavedamo problematike onesnaževanja podtalnice, zato takšnim ukrepom načeloma ne nasprotujemo, saj tudi kmetje želimo uporabljati tista sredstva, ki bodo povzročala kar najmanj negativnih posledic. Toda ta so dražja, in ker njihova prepoved ne velja za vso državo, so nekateri kmetje v neenakopravnem položaju, zato bi bilo logično, da bi država zanje uvedla okoljevarstveno rento," predlaga Naglič.

UČINKOVITI TUDI DRUGI PRIPRAVKI

Zoran Čergan z oddelka za poljedelstvo in semenarstvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije pa pravi: "Atrazin je hud strup, ki se počasi razgrajuje, njegovi ostanki dolgo ostanejo v zemlji ali se sperejo v podtalnico, zato s stališča kmetijske stroke njegova prepoved ni sporna. Plevel je mogoče enako učinkovito in gospodarno zatreti tudi z drugimi pripravki, manj nevarnimi za okolje." Čergana pa moti pripis v uredbi, da je prepoved uporabe metolaklora, simazina in prometrina začasen ukrep (registracijo atrazina bodo razveljavili): "Mislim, da ni razloga, da bi jih še kdaj uporabljali, razlog za preklic prepovedi imajo le trgovci oziroma zastopniki teh sredstev." Pričakovati je, da bodo kmetje težko sprejeli to novost, saj je pripravek na podlagi atrazina, denimo, enostaven za uporabo, kajti dovolj je, da koruzo poškropijo le enkrat in s tem zatrejo vse plevele. Moderna sredstva pa zahtevajo, da se škropi le proti določenemu plevelu in ne vsevprek, kar zahteva natančno poznavanje različnih vrst plevelov. O tem bodo kmete morali poučiti kmetijski svetovalci, a je vprašanje, ali bo do pomladi, ko se bo treba spraviti nad plevel, dovolj časa za to. Miran Naglič namreč opozarja, da je vlada omenjeno uredbo sprejela v preveliki naglici in da je imela Kmetijsko-gozdarska zbornica, ki združuje kmetijske svetovalce, le en dopoldan časa za pripombe na njeno vsebino.

Preberite zadnje članke