Spodbujevalnik uskladi polovici srca
Pri približno 30 odstotkih bolnikov s srčnim popuščanjem se leva in desna polovica srca ne krčita usklajeno in enakomerno, kar srce še dodatno slabi. Srčni spodbujevalnik polovici ponovno uskladi. Skozi podključnično veno vstavijo tri elektrode, eno v votlino desnega prekata, eno v votlino desnega atrija, tretjo pa v koronarni sinus. To dosežejo, ne da bi odpirali bolnikov prsni koš, saj vse opravijo prek žil, je povedal Zupan, ki spodbujevalnike vstavlja. Inženirji z meritvami in usklajevanji poskrbijo za stimulacijo, ki je za posameznega bolnika najbolj primerna.
Takoj po operaciji bolniki potrebujejo pogoste kontrole, kasneje pa se jim stanje največkrat tako izboljša, da morajo prihajati le še na pol leta ali celo na eno leto. Ob vsakem kontrolnem pregledu stimulacijo ponovno prilagodijo tako, da ta bolniku najbolj ustreza. V zadnjem času uvajajo poseben senzor v elektrodi in stimulatorju, ki težave z zvočnim signalom javi, še preden jih bolnik občuti v obliki težkega dihanja ali zatekanja nog. Zdravnik lahko tako za ustrezno terapijo poskrbi, še preden se bolnikovo stanje vidno poslabša in bi zato potreboval intenzivno zdravljenje v bolnišnici.
V Sloveniji je okoli 40.000 bolnikov s srčnim popuščanjem, razlikujejo pa se glede na to, koliko je njihova bolezen že napredovala. Spodbujevalnik vstavijo predvsem tistim s hujšimi oblikami srčnega popuščanja, ki jih bolezen ovira pri vsakdanjih dejavnostih, kot je hranjenje in oblačenje . Ti bolniki so pogosto kandidati za presaditev srca, a jih to dočaka le 10 do 15 odstotkov. Srčni spodbujevalniki so tako ravno zato zelo pomembni, saj jih lahko omogočijo vsem, ki jih potrebujejo.
Petletno preživetje bolnikov s srčnim popuščanjem je petdesetodstotno, pri čemer je smrtnost večja pri tistih s hudimi simptomi. Prav bolniki, ki imajo težave že v mirovanju, so primerni kandidati za srčne spodbujevalnike. Umrljivost bolnikov s spodbujevalniki se v primerjavi s tistimi, ki spodbujevalnika nimajo, znižala za 20 do 30 odstotkov. Pri tistih, ki so imeli zraven tudi defibrilator, je bilo izboljšanje preživetja celo 36-odstotno. Takšen način zdravljenja zmanjša tudi število hospitalizacij in skrajšuje ležanje v bolnišnici. Operacija stane od 5000 do 15.000 evrov, bolnik pa gre lahko domov že tretji dan.
V prihodnosti spodbujevalniki tudi za manj bolne
Na srčne spodbujevalnike trenutno čaka 15 ljudi, ki jih bodo najverjetneje vse operirali do avgusta. Spodbujevalnike so začeli v Sloveniji bolnikom vstavljati konec leta 2005, v svetu pa nekaj let prej. Elektrostimulacijo srca želijo še naprej izpopolnjevati, je povedal Zupan, trenutno pa bi nujno potrebovali dodaten rentgenski aparat, ki bi jim dal več možnosti za to. Računajo tudi, da bodo v prihodnje povečali pogostost vstavljanja srčnih spodbujevalnikov, tako da bi jih na leto v Sloveniji vstavili okoli sto. Aktualne raziskave v svetu kažejo, da te operacije v prihodnje ne bodo več rezervirane za bolnike z najhujšim srčnim popuščanjem. Pokazalo se je namreč, da tak način stimulacije prepreči napredovanje bolezenskega procesa: "Če bi s tem lahko zavrli nadaljevanje procesa, bi bil to velik uspeh. Pri naravnem procesu popuščanja se srce vse bolj povečuje."
Zupan je zatrdil, da so tovrstne operacije že sedaj dostopne vsem, ki jih potrebujejo, predstojnica kliničnega oddelka za kardiologijo prof. dr. Mirta Koželj pa je ugotavljala, da mora biti kljub temu bolnik "ob pravem času na pravem mestu". Kot pravi, se zdravniki pri tistih, ki se zdravijo v drugih bolnišnicah, včasih morda ne vprašajo, ali je primeren kandidat za srčni spodbujevalnik. Zdravnike zato o tej možnosti ozaveščajo na strokovnih srečanjih.
