Izkušnje kažejo, da imajo starši s pridigami, kako nevarno je kajenje, bolj malo uspeha. Tisti, ki so že začeli kaditi, se po navadi zaradi svaril, da lahko nekoč hudo zbolijo, ne odrečejo tobačnemu užitku. Predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje Nuša Konec Juričič, dr. med., zato svetuje: "Ko se z mladostniki pogovarjamo o kajenju, moramo upoštevati, da se jih dotaknejo predvsem informacije, ki govorijo o trenutnih posledicah in neželenih učinkih kajenja, kot so na primer slab zadah iz ust, smrad po dimu obleke in las, porjavelost zob, poslabšanje bronhitisa in astme, poraba denarja. Mladi živijo za zdaj in tukaj, zato z grožnjami o raku ter boleznih srca in ožilja kot nekoliko oddaljenih posledicah kajenja ne bomo dosegli učinka. Bolje je mladim predstaviti koristi nekajenja in jim povedati, da bodo brez cigaret bolj telesno zmogljivi, da bodo imeli lepšo kožo, čistejše zobe, da bodo prihranili denar. V teh sporočilih bodo mladi zase prepoznali koristi."
Že pri enajstih letih so prižgali prvo cigareto
Raziskava, ki jo je Zavod za zdravstveno varstvo Celje opravil med 16-letnimi dijaki celjske regije, je pokazala, da delež kadilcev med mladimi upada, vendar jih še vedno dobrih 17 odstotkov redno kadi. Nasploh še vedno močno podcenjujejo škodljivost kajenja, saj jih je dobra polovica prepričana, da občasno kajenje sploh ni škodljivo ali pa da pomeni le rahlo tveganje za zdravje. Raziskava je še pokazala, da je med mladimi kadilci več deklet kot fantov in da jih je 17 odstotkov prvo cigareto prižgalo, ko so bili stari enajst let ali še manj.
