Največ ribičev naj bi po tradiciji prišlo na Sočo in Idrijco, kjer so v preteklosti ujeli tudi dve največji soški postrvi. Prvega aprila 2005 je ribič pri podrtem mostu pri Rodežu iz Soče potegnil soško postrv, ki je bila dolga 106 centimetrov in tehtala 14,5 kilograma. Najtežjo doslej (14,9 kilograma in dolžine 103 centimetre) pa je lani iz Idrijce pri Kurniku potegnil Bojan Volk. "V mirnih tolmunih Soče in Idrijce se zagotovo skrivajo še večje ribe. Le redki izbranci imajo srečo, da jih tudi ujamejo. Opazujejo jih tudi več let in potem upajo na prijem ob pravem trenutku," meni prekaljeni ribič Milan Berlot iz Deskel, član ribiške družine Tolmin, ki najraje lovi s čolna na Mostarskem jezeru.

Rekordna lanska sezona

Pri tolminski ribiški družini, ki je največja v Sloveniji, so lani prodali kar 5300 ribolovnih dovolilnic. "Rekordno ostaja še vedno leto 1997, najmanj pa smo jih prodali leta 2004 in sicer le 2700. Naše vode so zdaj veliko bolj bogate z ribami, kot so bile v preteklosti. K temu je pripomogla odločitev, da se odvzem soške postrvi poveča s 40 na 60 centimetrov, lipana pa s 30 na 45 centimetrov. Samice soške postrvi so bile namreč spolno nezrele tudi pri velikosti 50 centimetrov, pri lipanu pa ne zrastejo do 45 centimetrov vse življenje. Kar 84 odstotkov vseh naših gostov je lani kupilo tako imenovane dovolilnice ujemi in spusti. V ribolovne vode na leto vložimo za pod trnek 15 ton rib, včasih ta številka ni presegla niti dveh ton. Količino rib v naših vodah smo povečali tudi z uspešnim bojem proti kormoranom, ki jih preganjamo s plinskimi topovi in delno tudi odstrelom," je optimističen pred novo sezono predsednik tolminske ribiške družine Lucijan Rejec. Dodaja, da bodo ribolov ob morebitnem prevelikem zanimanju omejili. Za turiste je namreč rezerviranih 6500 ribolovnih dni. Pomembna novost je tudi, da so v Sočo in Idrijco vložili veliko lipanov, ki jih vzrejajo v sodelovanju z italijansko ribogojnico v Furlaniji. "Naš cilj je od 6000 do 6500 turističnih ribičev. Možnosti za povečanje so, saj več vlagamo in imamo vse več tistih, ki lovijo po sistemu ulovi in spusti. Ribiški turizem postaja vse bolj pomemben, saj ribiči trošijo dvainpolkrat več kot drugi, prav tako ostajajo dvakrat dlje časa kot drugi turisti," še meni Lucijan Rejec.

Škoda zaradi virusa

Zaradi virusa, ki je lani odnesel ves zarod rib in idrijskim ribičem povzročil za 110.000 evrov škode, bo letos ribiče pričakalo nekaj novih pravil. "Ulov lipana bo dovoljen zgolj z navezavo ene umetne muhe brez zalusti, najmanjšo dovoljeno mero za ulov soške postrvi smo povečali s 40 na 50 centimetrov ter za lipana s 35 na 40 centimetrov. Poleg tega bodo ribiči letos smeli ujeti le enega lipana v enem ribolovnem dnevu namesto dveh, kot so jih lahko prej," pojasnjuje predsednik idrijske ribiške družine Zoran Babič.

V ribolovne vode so pred jutrišnjim začetkom ribolovne sezone vložili 800 kilogramov rib. Pred soško postrvjo in lipanom v idrijskem ribolovnem okolišu še vedno prevladuje neavtohtona šarenka, v prihodnje pa nameravajo povečevati delež avtohtone soške postrvi tipa idrijca, ki je zelo atraktivna riba predvsem za tujce. Ti so na bregovih rek tudi najpogostejši gostje, saj so lani kupili kar 80 odstotkov vseh dovolilnic. Skupaj z domačimi ribiči so ujeli okoli 3000 kilogramov rib ali občutno manj, kot so jih le lani uplenili sive čaplje in kormorani. "Ribiči smo pri tem dejansko nemočni, saj s strani države ter ornitologov ni posebnega interesa za omejitev števila teh roparskih ptic, z večjim vlaganjem rib pa le povečujemo število ptic in škodo," opozarja Babič.