Direktor podjetja Robnik International Igor Pograjc, ki za večja komunalna podjetja opravlja razgradnjo azbestnih objektov in opreme ter čisti divja odlagališča, je predlog uredbe primerjal s kaznimi na cestah, "!kjer noben znesek ljudi ne odvrne od nevarnih dejanj". Prepričan je, da kazni kljub korektnemu inšpekcijskemu nadzoru ne bodo spremenile miselnosti nekaterih ljudi.
Predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič se boji, da "se bo število nezakonitih odlagališč v naravi zaradi zagroženih kazni še povečalo". V Sloveniji je veliko objektov, na katerih želijo prebivalci azbestno kritino zamenjati s sodobnejšo. "V veliko primerih stara azbestna kritina izgine neznano kam," je poudaril Lipič.
Avtorica strokovne študije Nacionalne smernice za azbest, dr. Metoda Dodič Fikfak, je poudarila, da se je proizvodnja azbesta začela zmanjševati sredi 80. let, uporabo pa smo pri nas prepovedali leta 1996. Če bi čiščenje azbesta potekalo na primeren način, bi zaradi latentne dobe konec rasti števila bolnikov z mezoteliomom in začetek zmanjševanja primerov te bolezni lahko pričakovali leta 2020, Dodič-Fikfakova pa se boji, da se to utegne zgoditi vsaj pet let pozneje, in sicer zaradi neodgovornega odstranjevanja azbesta. Povedala je, da je pri pripravljanju študije na lastne oči videla primere, ko so podjetja, ki bi morala azbest primerno odstraniti, tega zgolj prekrila z mavčnimi stenami.
Leta 2007 je bilo na področju nadzora ravnanja in odstranjevanja materialov, ki vsebujejo azbest, opravljenih 209 inšpekcijskih pregledov, izdanih 76 ukrepov in uvedenih 8 postopkov o prekršku.
Samostojni raziskovalec Anton Komat se je z visokimi kaznimi strinjal, a je opozoril, da je država od prodaje takšnih kritin v preteklosti pobrala velike vsote dohodnine in "bi zdaj, ko je ugotovljeno, kako nevaren je azbest, morala omogočiti, da se takšne kritine odstranijo na primerno urejene deponije".
Komat je predlagal, da se problem začne nemudoma odpravljati. "Tretjino stroškov odstranjevanja azbestnih kritin naj prevzame država, tretjino bi lahko pokrili s sredstvi Evropske unije, tretjino pa naj pokrijejo ljudje sami, pod pogojem, da jim bodo v ta namen zagotovljena zelo ugodna ekološka posojila."
