Tamiflu je sporen zaradi več razlogov. Prvič, nihče ne ve, v katero smer bi utegnil virus ptičje gripe mutirati, ko pride na človeka, zato njegovega cepiva še ni mogoče izdelati. Drugič, gripe ne preprečuje, tudi zdravi je ne, ampak le pomaga skrajšati čas prebolevanja. Tretjič, ekonomsko-politično ozadje zgodbe meče temno senco na njegovo proizvodnjo in distribucijo.
Osnova za tamiflu je zvezdasti janež, zelišče, ki je v prevelikih količinah toksično: povzroča lahko delirij, anestezijo in konvulzije (krči). Špansko ministrstvo za zdravje je leta 2001 prepovedalo njegovo prosto distribucijo zaradi suma, da je povzročil smrt pri 20 dojenčkih. Tudi pri tamifluju poročajo o podobnih stranskih učinkih in dodajajo encefalitis, psihiatrične težave, halucinacije in samomore. Toda zdravila niso umaknili s trga in niso dodali svaril pred stranskimi učinki. Med letoma 2001 in 2005, ko se je po svetu začel širiti preplah pred ptičjo gripo, je tamiflu jemalo 6,5 milijona Američanov in 24,5 milijona Japoncev.
Tamiflu je leta 1996 kupila švicarska farmacevtska družba Roche. Zanj je plačala več kot 80 milijonov dolarjev. V tem času je bil predsednik upravnega odbora Roche Donald Rumsfeld, nekdanji minister za obrambo ZDA, ki je še danes eden glavnih delničarjev. (Mimogrede, Rumsfeldovo ime povezujejo tudi z množičnim cepljenjem svinj proti prašičji gripi, ob katerem je več svinj umrlo zaradi stranskih učinkov, z odobritvijo aspartama pri FDA mimo strokovne odločitve, ko je Rumsfeld predsedoval laboratoriju, ki ga proizvaja, in z nakupom velikih količin vistida za vojake, ki jih je Pentagon poslal v Irak.) Kmalu zatem se je začela širiti panika pred pandemijo in Roche je postal kokoš, ki nese zlata jajca. Od leta 2004 do leta 2005 je dobiček od prodaje narasel z 254 milijonov na bilijon dolarjev. Tej rasti ni videti konca, saj zahodne vlade množično naročajo zdravilo.
(Povzeto po člankih neodvisne španske medicinske revije Dsalud, v kateri objavljajo zdravniki iz Španije, Portugalske in latinskoameriških držav.)
