Zvok povzroča zvočne valove, ki dražijo slušne čutnice. Uhelj prestreza zvočne valove in jih usmerja v zunanji sluhovod, kjer zadenejo ob bobnič in ga zatresejo. To sproži valovanje tekočine, ki zdraži čutnice v kožnem polžu, delu notranjega ušesa. Zdražene čutnice vodijo do možganov in tako se zavedamo, da slišimo.

Človek ogluši popolnoma le v primeru, če se okvarijo tisti deli ušesa, ki prevajajo zvoke ali živec, ki vodi do možganov, in če je uničen del možganske skorje. Gluhonemi otroci imajo že od rojstva poškodovana ali nerazvita oba polža.

Pri tretjini ljudi je izguba sluha povezana s starostjo in pomeni napredujočo obojestransko naglušnost. Običajno se razvija postopoma, spremljata pa jo šumenje v ušesih in izguba sluha za visoke tone, kot so soglasniki p, f in t in ženski toni. Lahko pa izguba sluha nima zveze s frekvencami, ampak vse zvoke zaznavamo kot pridušene.

Strokovnjaki imenujejo starostno izgubo sluha tudi presbiakuza, izgubo sluha zaradi hrupa pa imenujejo akustična travma. Kadar gre za kronično akustično travmo, se presbiakuza pojavi hitreje in močneje.

Vzroki za izgubo sluha s starostjo so lahko različni. Lahko so dedni ali pa lahko nanje vpliva hrup, če smo mu dolgotrajno izpostavljeni. Pomanjkanje kisika zaradi zmanjšane mikrocirkulacije tudi pri kadilcih lahko prispeva k večji ogroženosti, najverjetneje pa tudi prehranski primanjkljaj vpliva na splošno slabšanje sluha, ki je povezano s staranjem. Najpomembneje naj bi bilo zagotavljanje vitaminov in mineralov, kot so kalij, magnezij in nikotinamid.

So pa znane tudi nekatere rastline, ki jih opisujejo za boljši sluh.

Listi ajde naj bi izboljšali mikrocirkulacijo v ušesnih tkivih, kar pripisujejo visokim koncentracijam rutina in okserutina. Novejše raziskave (Euoropean Journal of Clinical Pharmacology, 1996) dokazujejo kar za 22 odstotkov povečano prekrvavljenost v ušesih ob rabi listov ajde. Sv. Hildegarda je v svojih receptih priporočala korenine galange pri naglušnosti in izgubi sluha.

Tudi indijska materija medika priporoča korenine galange pri sinusitisu in bolečinah v ušesu.

Znani zeliščar Thomas Bartram priporoča hmelj pri degenerativnih spremembah v notranjem ušesu in pri tinitisu - šumenju v ušesih.

Tudi borovnice z visoko vsebnostjo antioksidantov in antocianozidov lahko povečajo čvrstost kapilar in mikrocirkulacijo ter s tem omogočajo zdrav dotok kisika v ušesna tkiva.

Najprej je seveda potrebno obiskati zdravnika, da ugotovi vzrok, zakaj slabše slišimo.

Morda ga lahko odpravi z operacijo, če gre za otosklerozo. Če pa gre za presbiakuzo, si lahko pomagamo z zdravim načinom življenja, uravnoteženo prehrano in telesno vadbo, ki poveča dotok kisika. V lekarnah so na voljo tudi prehranska dopolnila z zelišči in minerali, ki pomagajo povečati mikrocirkulacijo v ušesnih tkivih. Seveda pa moramo ušesa zaščititi pred prevelikim hrupom.