Politika govori tudi o pravici Združenih držav, da sovražnikom onemogoči izkoriščanje vesolja v sovražne namene.

Gre za prvo revizijo ameriške vesoljske politike skoraj desetih letih. V njej so posebej izpostavljena varnostna vprašanja. Spremenjena vesoljska politika določa, da je ključni cilj okrepiti vodilno mesto Združenih držav v vesolju. Zagotoviti je treba, da bo imela država v vesolju v primernem času na voljo zmogljivosti, ki bodo zagotavljale doseganje ciljev na področjih nacionalne varnosti, domovinske varnosti in zunanje politike, piše v dokumentu. "Svoboda delovanja v vesolju je za Združene države enako pomembna kot v zraku ali na morju," navaja nova politika.

Odpiranje vrat orožju ali miroljubni uporabiI

Bush je politiko podpisal že konec avgusta, a so mediji za dokument, ki ni zaupne narave in je dostopen na spletu, očitno izvedeli šele v zadnjih dneh. Dokument je sprožil razpravo o tem, ali meri tudi na vesoljsko oboroževanje, kar so v Beli hiši odločno zanikali. "Nova politika poudarja zavezanost Združenih držav miroljubni uporabi vesolja vseh držav in temu, da imajo vsi vesoljski sistemi svobodo gibanja in prostega prehoda," je dejal tiskovni predstavnik sveta za državno varnost Frederick Jones.

Strokovnjaki pravijo, da je nova politika v primerjavi s prejšnjo vendarle nekoliko bolj odškrnila vrata namestitvi orožja v vesolju, tudi zato, ker govori o tem, da ZDA ne bodo podpisovale sporazumov, ki bi na tem področju postavljale nove omejitve.

New York Times je lani poročal, da je poveljnik zračnih sil na predsednika Busha naslovil prošnjo, da odobri namestitev obrambnega in ofenzivnega orožja v vesolju. Obrambno ministrstvo je v zadnjih letih sprejelo več dokumentov o odvisnosti ameriške vojske od satelitov v vesolju in o njihovem varovanju v primeru vojne. Tudi protiraketni ščit, ki ga razvijajo Združene države, je povzročil zaskrbljenost pri Rusiji in drugih državah, ker bi po njihovem lahko vodil k oboroževalni tekmi v vesolju.

Pogodbe z dolgo brado

Obstoječi mednarodni sporazumi prepovedujejo namestitev jedrskega orožja v vesolju in deloma omejujejo vojaške dejavnosti in nameščanje orožja v delih vesolja. Po okriljem OZN so sprejeli pet mednarodnih sporazumov o vesolju, najpomembnejši je tisti iz leta 1967, ki med drugim prepoveduje namestitev jedrskega orožja. Deloma pa dokumenti ne gredo v korak s časom in, denimo, ne govorijo o možnosti nameščanja sodobnejše tehnologije, kot so laserji.

Napredek v znanosti bi zato zahteval okrepitev zakonodaje, menijo pri projektu z imenom Doseganje kritične volje, ki se zavzema za jedrsko razoroževanje. Ena od idej je sklenitev povsem novega sporazuma (z delovnim imenom PAROS), ki pa mu niso naklonjene ZDA in Velika Britanija, saj pravijo, da ni potreben preprosto zato, ker v vesolju še ni nobenega orožja. Zagovorniki pogodbe pa pravijo, da je potrebna prav zaradi tega.