Tako postanejo še večji uporniki, še bolj pogosto se tvegano obnašajo in še manj nadzora imamo nad njihovim početjem. Odnos do mladih ne sme biti stvar politične igre in čustvenih odzivov na različne tragične dogodke v nočnem življenju. Potreben je trezen razmislek o tem, kaj sploh želimo doseči s takšnimi ukrepi, in pristopiti k pripravi celovite strategije in akcijskega načrta.

Za zadete otroke smo krivi odrasli

Matej Košir se je kalil na Drogartu, prvi organizaciji pri nas, ki mulcem ni grozila, kakšna šiba božja jih bo doletela, če bodo pili, se zakajali in se dajali dol, pač pa jih je seznanjala z varno uporabo drog, ki je vključevala tudi dežurno prvo pomoč na večjih partijih. Danes dela na Uradu za droge.

Katere prepovedane droge so med najstniki ta hip najbolj aktualne in kakšna je običajna pot, po kateri pridejo do njih?

Od prepovedanih drog med najstniki še vedno kot doslej "kraljuje" kanabis oziroma marihuana. V vzponu je uporaba kokaina in tudi sintetičnih oziroma plesnih drog. Sicer pa je na splošno bistveno večji problem v družbi zloraba alkohola, ki mu nedvomno posvečamo bistveno premalo pozornosti. Včasih se mi zdi, da smo se že kar sprijaznili s tem, da je alkohol stalnica v našem življenju, in da je njegova uporaba nekaj povsem normalnega. Pa ni in nikoli ne bo! Alkohol postaja vedno večji problem, zlasti med najstniki, ki dandanes v velikem številu hodijo ven na zabave izključno z zavestnim razlogom, da se ga napijejo "na mrtvo".

Ali se starostna meja zadevanja znižuje in kako to vpliva na življenje v odraslosti?

Mislim, da se prav veliko starostna meja ne more več znižati, saj uporabljajo prepovedane droge že otroci, stari približno 11 ali 12 let. Pri alkoholu in tobaku je ta starostna meja pogosto še nižja. Seveda uporaba drog v letih, ko otrok še odrašča in se razvija, zelo vpliva na njegovo kasnejše življenje. Nepopravljivo škodo lahko povzroči tako pri fizičnem kot tudi pri psihičnem razvoju. Ne bi rekel, da se s tem povečuje nagnjenost k uporabi substanc, temveč se mi zdi bolj pomembno, da postane to stvar navade, ki lahko preraste v zasvojenost. Ni pravilo, da uporaba recimo temu manj nevarnih pripelje do uporabe bolj nevarnih substanc. Tudi vse verodostojne raziskave kažejo, da temu ni tako. Je pa seveda več tveganja glede tega. Mladi, ki kadijo marihuano, se bistveno pogosteje zadržujejo v družbi, kjer so blizu „dilerji“, kar pomeni večje tveganje, da bodo začeli uporabljati tudi druge droge. Še posebej mladi ali otroci, ki so psihično labilni ali preveč zaupljivi, lahko hitro podležejo nagovarjanju s strani vrstnikov ali celo preprodajalcev. Tudi opitost ali „zadetost“ lahko privede do tega, da smo bolj pogumni, v takem primeru pa zadržki glede preizkušanja drugih drog lahko bistveno hitreje popustijo.

Kaj je največja napaka, ki jo pri spuščanju svojih otrok "v lajf" delamo starši?

Morda vas bom presenetil z odgovorom, toda nedvomno je največja napaka, ki jo starši delajo v odnosu do svojih otrok ta, da jim ne zaupajo dovolj in jih že vnaprej obsojajo, da se tvegano obnašajo, čeprav pogosto ni tako. Starši, imejte radi svoje otroke in jim zaupajte. Če se boste do njih obnašali kot prijatelji in zaupniki, bo tudi njihov odnos do vas drugačen. Kot možen napotek lahko omenil to, da se je z obeh strani vedno potrebno držati dogovora, ne samo v primeru ostajanje zunaj v nočnem času. Če nekdo krši dogovor, mora včasih slediti tudi vzgojna kazen. Kaj pa se zgodi potem, ko eden od staršev kdaj prekrši dogovor? Samo naglas razmišljam ...

Ali je hora legalis, ki smo ga uzakonili za mlajše od 16 let, sploh smiseln?

Če gre zgolj za posamičen ukrep brez predhodnih raziskav, študij in analiz, potem je lahko to zelo dvorezen meč, zlasti če za tem ne stoji celovita strategija. Vse skupaj se nam lahko obrne tudi v drugo smer. Primer: ob polnoči osebje diskoteke pospremi mlajše od 16 let ven. Kam gredo mladi ... vsaj tisti, ki ne gredo domov? Gredo v parke, ob rečne struge, na plažo, v gozd ... in se tam zabavajo naprej. Seveda tudi alkohol ali prepovedane droge uporabljajo še naprej. Bistvena razlika je v tem, da so zunaj popolnoma brez nadzora in brez vsaj minimalnih varnostnih zagotovil. Kaj, če pride do zdravstvenih težav zaradi prekomernega pitja ali drogiranja? Ali ni bolje, da jih obdržimo v dokaj varnih okoljih, kjer je možno takoj ukrepati?! Bistveno več pozornosti bi morali posvetiti izobraževanju in usposabljanju osebja nočnih lokalov in diskotek, zlasti s področja prve pomoči, preprečevanja pretepov, požarne varnosti... .