Družina ima res dolgo tradicijo čolnarjenja na jezeru. Ko je Marija Terezija nekoč podelila pravice do jezerske obale tistim, ki drugače ne bi imeli pravih sredstev za preživljanje, verjetno niti slutila ni, da bo tradicija tako močno preživela.

"Še vedno nas je 19, 20 tistih, ki smo v preteklosti te pravice dobili. Skoraj ni primera, da bi kdo z Mlinega ali katere druge vasi ob jezeru oddal ali prodal pravico oziroma pletnjo prepustil tržnim zakonitostim," pravi Kajdiž, ki goste na obali v nekaj jezikih vabi na plovbo po jezeru. Ja, treba je biti uglajen, da ljudje sedejo in se peljejo - za 10 evrov, 2400 tolarjev.

"Tujci ne negodujejo nad ceno, ker je nižja ali primerljiva z avstrijskimi jezeri, kjer pa se pelješ z električno ladjico. Tu pa je le treba veslati, imeti moč tudi ko je pletnja polna."

Je mogoče od tega živeti in kako dobro?

"Mogoče je, a dobro zagotovo ne. Pletnar, ki vsak dan opravi eno vožnjo na otok in nazaj skozi vse leto, bi kar dobro prišel skozi. V glavni sezoni lahko pelješ dvakrat, trikrat, so pa meseci, ki so bistveno slabši. Sam še učim deskanja na snegu pozimi in nekako gre," je dejal Kajdiž, ki mu moči kot nekdanjemu veslaču ne manjka. Na jezeru je torej od malega...

"Moj oče je žal nesrečno zgodaj umrl, drugače bi zagotovo še vozil. Imam pa tudi sam že naslednika," se nasmehne kuhar po izobrazbi, pletnar po poklicu. Za prevažanje je potreben tudi izpit kot za jadrnice.

"Letošnja sezona kaže dobro, julij je bil odličen, avgust pa zaradi deževnih dni slabši. Nasploh lahko rečem, da zadnja leta promet celo narašča, več je potnikov, tujci gredo res radi na otok. Sam vozim pletnjo že osem let," je dejal sogovornik in dodal, da so pletnarji zdaj podjetniki, tudi davkarija jih redno nadzira.

"Pridejo, preštejo potnike, vozovnice - red mora biti. Pletnarji si reda želimo tudi na jezeru in ob njem. Urejeni privezi na otoku so potrebni, včasih je še preveč samovolje tistih, ki najemajo čolne." Možje na značilnih plovilih so znani kot gondoljerji v Benetkah. Je Bled že turistično zgleden kraj?

"Marsikaj nam še manjka, a napredek je očiten. Lastniki hotelov vlagajo v posodobitve, tujih gostov je vse več. Le skrbeti moramo, da bomo ohranili blejsko tradicijo, našo naravo, jezero. Tudi mi smo del tega, zato se ne damo in ne odnehamo," je dejal in pletnjo zapeljal proti otoku. Ta blejska plovila so vredna okoli 1,5 milijona, marsikje jih še znajo delati. Razveseljivo je, da so letos pletnarji velikokrat peljali na otok, ki pa bo kot simbol Bleda moral ponuditi več. Tudi robati možje z vesli so se spremenili, prenekateri "tolče" vsaj za silo tuje jezike, zna prijazno povabiti na vožnjo: "Je treba, denar ne pride sam!" pravi Blaž Kajdiž in napne mišice. Brez žuljev za pletnarja ni kruha.