Zapeljive obljube
Mož je bil sedemnajst let zaposlen v Teolu. Pravi, da je prav med vsem, kar je pač počel, bistro gledal okoli sebe in tuhtal, kaj bi se dalo narediti lažje, hitreje in boljše. Tako se je leta 1996 opogumil in vodstvu predlagal nekaj tehničnih izboljšav."Najprej sem stopil do direktorja. Skrbno mi je prisluhnil, me spodbudno potrepljal po rami, češ, tako je treba, Marko, in obljubil, da me bo podprl.
Pa me ni in nihče drug tudi ne. Bolj sem dokazoval, da se da tu kaj prihraniti, tam kaj pospešiti, marsikaj izboljšati, bolj debelo so me gledali. Ker sem bil član sindikata, sem poskusil še skozi ta vrata. Nič. Obrnil sem se na svet delavcev. Zaman. Ker sem bil trmast, v prepričanju, da ima prav, sem eno svojo tehnično olajšavo vendarle uveljavil."Marko je skromen, pravi, da pravzaprav ne gre za kakšno posebno "odkrivanje Amerike", je pa Teolu vseeno kar nekaj prihranil.
"Mojo tehnično izboljšavo uporabljajo še danes, torej ni bila ničvredna. Po njej so naredili približno 4000 palet za prevoze naših izdelkov. Te so dotlej zlagali po takšnem sistemu, da se je tovor kar naprej podiral. Vozniki so imeli velike težave s tem, zato so se kar naprej pritoževali. Na vsaki vožnji se jim je razsula polovica vlačilca. Ko sem predlagal svojo izboljšavo, so na palete lahko spravili desetino kartonov več in še podirale se niso.Po odstotkih prihranka sem takrat izračunal, da bi mi morali na podlagi naših internih aktov plačati 500.000 tolarjev. Zavrnili so me, da pretiravam. Dokazoval sem s povsem preprostimi računi, a so me le vse bolj grdo gledali.
Ko mi je prekipelo, sem se najprej odločil za poravnalni svet za intelektualno lastnino, končno pa za sodišče."- Kaj vam res niso nič dali, čeprav so vam izboljšavo priznali in jo tudi uporabljajo? Niti tolarja?
"Tega pa ne morem reči. Kot priznanje, da sem priden in koristen, so mi k eni plači prišteli posebno stimulacijo.Stegnili so se za 3000 tolarjev."
- Ah, sodišče, drugo ime za zaostanke, zamude, že zaradi tega velike krivice..."Moj primer se je vlekel, pred štirimi leti smo dobili novega direktorja in spet se mi je zbudilo upanje. Obvestil sem ga o svojih težavah in ga prosil, da prepreči vsaj to, da mi vse bolj nagajajo, če mi že pomagati ne more.
No, pri svojih 51 letih, 34 letih delovne dobe in dveh desetletjih dela v Teolu sem dobil knjižico. Odpustili so me zaradi ‚poslovnih vzrokov’ in me ročno poslali na zavod. Nič ni pomagalo, da sem invalid tretje stopnje in da sem to postal zaradi delovnih razmer, zaradi dolgoletnega dela s kemikalijami. Še huje, Teol se je pritožil na mojo invalidnost! Invalidska komisija je gladko pokleknila in mi vzela že podeljeno invalidnost."- V takšnih primerih vselej vprašamo, ja, kaj pa sindikat.
"Nič, kaj pa drugega. Človek mora k odvetnikom. Moja odvetnica je odstopila že pred prvo glavno obravnavo. Šel sem v Čeferinovo pisarno in poslali so mi nekoga, ki na dveh, treh obravnavah le sedi in molče strmi. Na četrto obravnavo ga sploh ni bilo.Namesto zasluženih 500.000 tolarjev sem torej od Teola dobil tri jurje, izgubil pa sem delo in le za odvetnike že doslej odštel 1.100.000 tolarjev.
Na sodišču so najprej vse tajili, potem so morali priznati, da so se jim tovori prej res stresali in da se zdaj ne stresajo več. To naj bi se zgodilo kar tako, samo po sebi."- Za Marka je na dlani in zlahka dokazljivo, da je podjetju z izboljšavo prihranil čas, energijo, skladiščni prostor, težave z nestabilnostjo tovornjakov, ki jih je povzročalo razpadanje palet ...
"To izračunam in dokažem tako preprosto, da je razumljivo učencu prvega razreda, sodniki pa nočejo razumeti in terjajo nove in nove strokovnjake, izvedence, vrstijo se odvetniki, primer se vleče, nič čudnega, da sodišča pestijo tolikšni zaostanki. Mene silijo v neizmerne stroške. Tudi izvedence moram plačevati sam, pa dopolnitve, pritožbe. Saj me bodo res uničili. Za Teol je to drobiž, zato se lahko igrajo z mojim življenjem."Suženj načel
V Teolu nam je zaplet z Markom pojasnila vodja kadrovske službe Zdenka Cestnik :
"Zmota, 3.000 tolarjev ni dobil za sporno izboljšavo. Imamo sistem ’kapljic’, po katerem vsak za vsako predlagano izboljšavo, ki ne terja investicijskih stroškov, dobi tisočaka. Marko je takrat pač prispeval tri ’kapljice’.Za sporno izboljšavo je najmanj dvakrat dobil bistveno večjo stimulacijo. Ker ni bil zadovoljen, je stopil na sodišče, sodišče je zahtevalo izvedenca ustrezne stroke, tu so še odvetniki in spor še danes ni končan. Na sodišču je bila ocena izvedenca za to izboljšavo približno 200.000 tolarjev, ponudili smo mu poravnavo, a se ni strinjal.
Zaposlitev pa je žal Marko izgubil zaradi poslovnih razlogov, kot še ostalih 19 naših delavcev. Postopek je bil povsem korekten, z njim smo sklenili sporazum, ki je vseboval določene ugodnosti, da smo tako omilili škodljive posledice prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Vse delavce obravnavamo po enakih merilih. Dolgo smo zdržali brez rezanja stroškov dela in res nazadnje zarezali tudi v to. Pri vseh odločitvah spoštujemo mnenje sindikata in sveta delavcev. Iz delovnega razmerja ne beležimo nobenih pravdnih postopkov in se vedno zavzemamo za sporazumno rešitev. Glede invalidskih postopkov pa posredujemo invalidski komisiji samo zahtevano dokumentacijo, odločitev pa je vsekakor na njihovi strani."- Zanimalo nas je, zakaj sploh poravnava, zakaj mu preprosto niso odšteli onih 200 tisočakov. Odgovoril nam je direktor Danijel Šumej:
"V Teol sem prišel kot krizni menedžer in hotel najprej počistiti vse za nazaj. In sem, brez enega samega sodnega spora iz delovnega razmerja. Razen tega od prej, z Markom. Poklical sem ga, mu za začetek poravnave najprej ponudil 100 tisočakov in gotovo bi s pogajanji lahko dosegla kompromis. A hotel je več, vsaj povrnitev stroškov, ki jih je imel s sodnimi postopki, kar pa je bilo za nas nesprejemljivo. Prijateljsko sem ga opozoril, da ga čakajo veliki stroški, da je pogovor verjetno boljši način. Ob vsem ščitenju interesov lastnika sem namreč velik zagovornik pogajanj in socialnih komponent. Toda Marko se ni dal premakniti. Očitno je suženj svojih načel."Spodbudna novica je za Marka prišla iz Save, ki je Teolov lastnik. Poslala nam jo je Tatjana Lozar , direktorica kompetenčnega centra Kadri, pravo in organizacija: "Ker zadeva še ni zaključena, predlagam , da se sprte stranke ponovno dogovorimo o poravnavi, da bi zadevo rešili v zadovoljstvo obeh strank. Zato bi želeli, da se gospod Pucihar oglasi v družbi. S svoje strani želim prispevati k rešitvi zadeve. Naj omenim, da je bil gospod Pucihar dober delavec in je bila družba z njegovim delom zadovoljna, zato je velikokrat dobil stimulativni del plače, tudi v mesecih pred odhodom iz podjetja."
