"Maternalna smrt je smrt ženske med nosečnostjo ali v 42 dneh po koncu nosečnosti zaradi kakršnega koli vzroka, ki je povezan z nosečnostjo ali s postopki v nosečnosti," pojasnjuje Barbara Mihevc Ponikvar , dr. med., z Inštituta RS za varovanje zdravja. Te smrti delimo na neposredne porodniške smrti, torej smrti, ki so posledica porodniških zapletov nosečnosti, poroda ali poporodnega obdobja, kot so na primer krvavitev ob porodu, krvavitev zaradi zunajmaternične nosečnosti ali krvavitev ob splavu, ter na posredne porodniške smrti, ki so posledica bolezni še iz časa pred nosečnostjo ali bolezni, ki so se pojavile v nosečnosti in niso neposredno povezane z nosečnostjo, a so se poslabšale zaradi nosečnosti.

POMEMBNA OZAVEŠČENOST ŽENSK

V Sloveniji je vsakršno posploševanje nesmiselno, saj na majhnemu številu smrti ne moremo odkrivati večjih povezav, študije v drugih državah, ki zajemajo večji vzorec maternalnih smrti, pa kažejo, da so bolj ogrožene starejše ženske. Prim. dr. Tanja Blejec , dr. med., ginekologinja na Ginekološki kliniki Ljubljana, pojasnjuje, da glede na podatke za Slovenijo v zadnjih petih letih le redko katera ženska umre zaradi zapletov ob porodu. Večji problem je posredna porodniška smrt. Vzrok zanjo so kronične srčne in ledvične bolezni, rak, duševne motnje, samomor. "Ko analiziramo primere, šele vidimo, kako je vsak samosvoj, in ugotovimo, da ni bil preprečljiv. Kar je preprečljivo, običajno rešimo prej," pojasnjuje Blejčeva. Tudi Ponikvarjeva se strinja, da te smrti sodijo med težje preprečljive in niso odvisne le od organiziranosti in razvitosti zdravstvenega varstva, pač pa tudi od ozaveščenosti zdravstvenih delavcev in žensk, da pravočasno poiščejo pomoč in redno hodijo na preglede.

OGROŽENE KRONIČNE BOLNICE

Pri nas je v letih med 1998 in 2002 znašala stopnja maternalne umrljivosti 12,5 na 100.000 živorojenih otrok. "To pomeni, da smo v enem letu zabeležili od nič do štiri primere maternalne smrti. Za primerjavo lahko povem, da je ta številka v Evropski uniji za leto 2000 ocenjena na 10,5 na 100.000 živorojenih otrok, najnižjo med članicami pa so zabeležili na Švedskem, in sicer 2 na 100.000 živorojenih otrok," pravi Ponikvarjeva. Tanja Blejec meni, da vzrok za to tiči v manjšem številu kroničnih bolezni. Pravi, da bi tudi doma lahko rešili življenje več kroničnim bolnicam, če bi se te odločile za prekinitev nosečnosti.

Med nosečnostjo nekatere bolezni hitreje napredujejo. "Če se telo ženske pravilno odzove na nosečnost, se to napolni z vodo, kar pomeni večjo obremenitev za srce in ledvice. V primeru, če gre za kronično bolnico, bi lahko nosečnost njeno splošno zdravstveno stanje poslabšala," pravi Blejčeva. Vemo, nasprotno, da se rak med nosečnostjo bistveno ne poslabša, lahko pa hitro napreduje po porodu. Pri rakavih bolnicah se pojavi tudi problem zdravljenja, saj jih med nosečnostjo ni priporočljivo obsevati ali zdraviti s kemoterapijo. Če bolezen odkrijejo v prvi polovici nosečnosti, bolnici priporočijo splav, če pa jo odkrijejo kasneje, počakajo do 35. tedna nosečnosti, sprožijo porod in jo nato intenzivno zdravijo.