Mednarodna skupina je ob koncu projekta Otroci, debelost in s tem povezane preprečljive kronične bolezni, v katerem je sodelovalo 20 evropskih držav, ocenila, da ima približno 20 odstotkov šolskih otrok preveč telesne maščobe. Po oceni Jožice Tine Sentočnik, ki vodi zasebno ambulanto za zdravljenje debelosti in posledice debelosti, ima v Sloveniji 150.000 otrok čezmerno telesno težo. "Nezdrava hrana, bogata z nasičenimi maščobami, sladkorjem ali soljo, je najpogostejši vzrok za debelost. Veliko ljudi s čezmerno težo pa v kasnejšem obdobju zboli za tako imenovanimi boleznimi preobilja, kot so srčni infarkt, sladkorna bolezen, možganska kap, zvišan krvni tlak in podobno," pojasnjuje asist. mag. Danica Rotar Pavlič , dr. med., predsednica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

OGLAŠEVANJE NEZDRAVE HRANE NARAŠČA

Stroka za nezdravo prehranjevanje otrok in mladostnikov krivi tudi oglaševalsko industrijo, ki skuša za vsako ceno prodati živilo, ne glede na to, kako zdravo je. Za boljšo ponazoritev naj povemo, da prehrambna industrija na leto porabi približno 100.000 tolarjev na potrošnika za oglaševanje prehrane, Svetovna zdravstvena organizacija pa za promocijo zdrave prehrane porabi le 200 tolarjev na potrošnika na leto.

Vzor za rešitev problema lahko tako kot za veliko težav najdemo v skandinavskih državah. Norveška in Švedska sta se odločili za prepoved televizijskih oglasov za otroke, večina drugih držav je uvedla številne nepopolne in včasih prekrivajoče se vzgojne in promocijske pobude ob navodilih za prehranjevanje. "Zakonske omejitve bodo potrebne tudi pri nas," pravi Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije. Poleg tega se Petermanova zavzema za označevanje živil z oznakami o njihovi primernosti. Podobno kot pri semaforju bi rdeča barva označevala preveč nezdravih snovi v živilu, zelena pa bi pomenila, da gre za zdravju prijazno hrano. Danica Rotar Pavlič pa opozarja, da za težave ni kriva samo oglaševalska industrija. V veliki meri k temu pripomorejo internet, dostopnost restavracij in avtomatov s hitro prehrano ter predvsem premalo gibanja. Pozabiti ne smemo niti na veliko vlogo staršev. V Sloveniji je namreč skrb zbujajoče dejstvo, da 30 odstotkov fantov in 38 odstotkov deklet v šolo odhaja brez zajtrka, zanimanje srednješolcev za šolsko malico pa je le od 10 do 15 odstotkov.

Mojca Gabrijelčič Blenkuš z Inštituta RS za varovanje zdravja (IVZ) pravi, da je bilo v Sloveniji uvedenih že veliko različnih ukrepov za bolj zdravo prehranjevanje otrok in mladostnikov, vendar vidnejših rezultatov nismo dosegali. "Otrokom je treba problematiko tudi pravilno predstaviti, predvsem pa jim dati zglede. V raziskavi, ki smo jo opravili, so nam mladostniki očitali, češ, kaj nam pridigate o zdravi prehrani, saj moja zdravnica tudi ni ravno suha," pravi Gabrijelčičeva. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da se mladostniki ne spopadajo samo z odvečnimi kilogrami. Med nami je vse več deklet in fantov z anoreksijo in bulimijo, ki potrebujejo drugačen način svetovanja in obravnave ter bi jim pridiganje o debelosti le še zmanjšalo njihovo pozitivno samopodobo.

ZDRAVA PREHRANA V ŠOLAH

Na IVZ bodo v kratkem predstavili smernice zdrave prehrane za otroke in mladostnike. Irena Simčič , višja svetovalka za šolsko prehrano na Zavodu RS za šolstvo, pravi, da ima Slovenija edina izmed članic Evropske unije v šolah urejen sistem organizirane prehrane otrok in mladostnikov. Ta lahko po njenih besedah pripomore h korekciji nepravilne družinske prehrane. In kako je v praksi? Dragica Obranovič , ki na OŠ Danile Kumer skrbi za šolsko prehrano, pravi, da otroci zdravo hrano največkrat zavračajo. Tako se pogosto srečujejo z dilemo, ali upoštevati željo otrok ali slediti strokovnim smernicam zdrave prehrane.