Že nekaj časa se govori, da Laščanom tudi zaradi prevzema Pivovarne Union in posredno Unionovega Fructala ne gre preveč dobro. Skupina Laško (v konsolidirano bilanco Laškega so poleg Pivovarne Laško vključene še njene družbe Radenska, Talis, Vital Mestinje, splitska Jadranska pivovara in sarajevska družba RA$amp;LA) je lani poslovala precej slabše kot predlani, saj je njen čisti prihodek od prodaje znašal 31 milijard tolarjev (predlani skoraj 37 milijard tolarjev), čisti dobiček pa 1,1 milijarde tolarjev (predlani 2,2 milijarde tolarjev). Poleg tega so njihove lanske dolgoročne obveznosti znašale 9,8 milijarde tolarjev, predlanske pa 5,7 milijarde. Laščani ob tem pravijo, da je njihovo poslovanje in zadolževanje usklajeno s poslovnimi načrti. Tako za letos, ko bodo celotno skupino konsolidirali, pričakujejo, da bodo prihodki iz prodaje sedanjih skupin Laško in Union znašali 65 milijard tolarjev, dobiček iz poslovanja naj bi znašal 2,4 milijarde tolarjev, pri čemer bodo imeli za tri milijarde tolarjev naložbenih vlaganj.Zaradi zmanjševanja prodaje naše pijačarske industrije okoli Laškega (Union je na primer v prvem četrtletju posloval z izgubo) se nekateri sprašujejo, ali ne bi bilo za Laško, vsaj strogo ekonomsko gledano, lažje, če bi prodal svojo naložbo v časopisni družbi Delo. Vendar se Laščani držijo svoje smeri in trdijo, da te družbe ne nameravajo prodati. Ne glede na zmanjšanje prihodkov iz prodaje pa bo Laško oziroma vso skupino menda udarila po glavi še država. Laško in Union bosta namreč morala plačevati koncesijo za odvzem podzemne vode za proizvodnjo pijač, ki jo je leta 2002 uvedel zakon o vodah. Ta določa prehodno obdobje dveh let, v katerem morajo podjetja oddati vlogo za pridobitev koncesije, v postopku njenega pridobivanja pa sta tako Pivovarna Laško kot Pivovarna Union. Na vprašanje, kako nameravajo v Laškem ukrepati zaradi (morebiti visoke) koncesnine, pa so nam skrivnostno odgovorili, da bodo o tem zagotovo spregovorili v prihodnjih mesecih.
