Dr. Lidija Tavčar, od leta 1985 kustosinja pedagoginja, je leta 1996 postala vodja pedagoškega oddelka Narodne galerije. Zasnovala je pet didaktičnih razstav in jih pospremila s katalogi, organizirala številne delavnice ter organizirala in sodelovala na posvetih za vzgojitelje in učitelje. Oblikovala je videoteko in neštetokrat popeljala otroke, šolarje in odrasle skozi galerijo ter jim razkrivala "nevidne strani vidne umetnosti" v stalni zbirki domačih in tujih mojstrov.
Prvi pomembnejši korak na področju muzejske pedagogike je Tavčarjeva naredila z domiselno pripravljenimi gradivi in pripomočki za delo z najmlajšimi obiskovalci. S slikanico Pozdravljeni cicibani in delovnimi listi za razredno in predmetno stopnjo je postavila nove standarde in jih nadgradila s priročnikom in gradivom v obliki galerijskega kovčka Galerija v vrtcu, šoli in doma. Njen razstavni katalog Nevidne strani vidne umetnosti (1991) ter knjiga Zarja časa. Mit v sliki in besedi (1997), ki jo je izdala s pesnikom Borisom A. Novakom, sta uvrščena kot priporočljiva strokovna literatura za učitelje, je zapisano v utemeljitvi nagrade.Pri projektu Rimljani: steklo, glina, kamen so sodelovali: dr. Irena Lazar, ki je pripravila razstavo Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji in uredila skupni katalog, Ivan Žižek in Mojca Vomer Gojkovič z razstavo Med nebom in zemljo - Lončarstvo in opekarstvo rimske Petovione ter dr. Bojan Djurič in Vesna Koprivnik z razstavo V Saksanovem svetu - Rimsko pridobivanje belega marmorja s Pohorja. Predstavitev rimske arheološke dediščine v slovenskih muzejih je potekala v sodelovanju z Avstrijo, kjer je deželna razstava predstavljala zapuščino rimske dobe pod naslovom Rimljani 2004. Pokrajinski muzeji v Celju, na Ptuju in v Mariboru so bili v projekt vključeni s samostojnimi razstavami, z dvojezičnim katalogom ter s svojimi prispevki o arheološki dediščini Slovenije v katalogu avstrijskega dela projekta.
Pri razstavnem projektu 7 grehov: Ljubljana - Moskva so sodelovali direktorica Moderne galerije Ljubljana Zdenka Badovinac, ruski kritik in kustos dr. Viktor Misiano, in Igor Zabel iz Moderne galerije. Multimedijska razstava, ki so jo ob koncu leta 2004 odprli v Moderni galeriji, je razkrivala različne dimenzije povezav med mestoma. Postavitev je vključevala več kot sto umetnikov in umetniških skupin, dejavnih večinoma na področju vizualnih umetnosti, poleg tega je prikazala pomembne dosežke s področij filma, arhitekture, oblikovanja, popkulture in stripa. Grehi, ki so konceptualno povezovali razstavljene umetnine, so bili: kolektivizem, utopizem, mazohizem, cinizem, lenoba, neprofesionalnost in ljubezen do Zahoda. Razstavo je pospremil obsežen katalog z besedili ruskih in slovenskih piscev.Ulični muzej in Muzej ladijskega modelarstva v Izoli, ki ju je zasnovala Nadja Terčon s sodelavci, sta svoja vrata za obiskovalce odprla maja lani. Ulični muzej, prvi tovrstni poskus na Slovenskem, nima sedeža; njegova "zbirka" je razstavljena v 17 prostorih, od tega je 15 trgovskih in gostinskih lokalov. Lokale oživljajo strokovno izbrane stare fotografije ter dokumenti in predmeti o zgodovini Izole, ribiški in delavski preteklosti mesta in okolice. Zbirka ladijskega modelarstva je nameščena v prostorih nekdanjega vrtca v Ulici Alme Vivode 3. Razstavljenih je 35 modelov, del zbirke je namenjen opisu ladjedelstva in tradicionalnim tehnikam gradnje lesenih jadrnic, del pa ladijskim modelarjem in izdelavi ladijskih modelov. Postavitev bogatijo povečave izbranih fotografij.
Fotoatelje Holynski na Cankarjevi ulici v Ljubljani je marca lani po več kot tričetrt stoletja delovanja zaprl vrata. Njegov ustanovitelj, leta 1896 na Dunaju rojeni Karel Holynski, se je za fotografa izučil ob koncu I. svetovne vojne. V Ljubljani je od leta 1928 pa do smrti leta 1984 vodil fotografski atelje. Po njegovi smrti je obrt prevzela žena Draga, po njeni upokojitvi pa je tradicijo klasične fotografije poskušal ohraniti sin Mitja, ki pa se je odločil, da lokal zapre in ga kot celoto podari Slovenskemu etnografskemu muzeju. Donacija obsega tudi ves arhiv, ki je v ateljeju nastajal od leta 1928 naprej.Stanislav Bačar je kamnine in fosile začel zbirati pred dobrim desetletjem v eocenskem flišu Vipavske doline in Goriških Brd, Trnovskem gozdu, na Nanosu, Hrušici in drugod na Primorskem, pa tudi na Štajerskem in Dolenjskem. Zbirka zdaj obsega okrog pet tisoč registriranih primerkov kmanin in fosilov in je bila večkrat predstavljena po Sloveniji. Leta 2002 je Bačar v sodelovanju z občino Ajdovščina in Goriškim muzejem v novem muzeju v Ajdovščini zbirko fosilov postavil na ogled za nedoločen čas in brez odškodnine. Zadnji Bačarjev muzejski podvig je ureditev zbirke kamnin iz Brd, ki jo je z Goriškim muzejem in s podporo občine Brda postavil v Šmartnem.
