"Ekonomija in ekologija se tu srečata, vsak pa potem odloča sam, ker gre za zasebno lastnino. Na Gorenjskem imamo še veliko kozolcev, posebno znani pa so tisti pri Studorju v Bohinju, ki imajo seveda drugačen status," je dejal Knific in poudaril, da nimamo kakšne posebne usmeritve, strategije na tem področju, kozolci pa prvotne funkcije (shranjevanje žita in sena) ne opravljajo več.
Glede na to, da so po svoji velikosti in mnogokrat tudi lokaciji izredno primerni za velike oglasne plakate, bo treba tudi to področje oglaševanja urediti. Lastniki kozolcev morda tako lahko dobijo kakšen tolar, kar kmetom še kako prav pride, mnogokrat pa kozolce predelajo tudi v garaže, lope in skladišča. Prav lahko pa se nam zgodi, da bodo kozolci kot naša posebnost sčasoma popolnoma izginili.Zanimivo je razmišljanje župana Nakla Ivana Štularja , ki je tudi sam kmet: "Pri nas nimamo nobenega kozolca več, sušilnice in drugi sodobni načini dela niso naklonjeni temu. Mislim pa, da bo kozolec kot tak počasi izginil. Sprašujem se, ali so ti betonski kozolci še tisti pravi, ki jih vidimo po Gorenjskem. Zame so takšni kozolci tisti z lesenim stebrom ter značilno kritino in takšne bi bilo po mojem mnenju treba zaščititi, ohraniti. Oglaševanje na kozolcih je sicer v nasprotju z našim občinskim odlokom, ker velikih panojev ne dovoljujemo, a nismo nikoli ukrepali zaradi takšnih oglasnih sporočil na kozolcih," je dejal Štular. V preteklosti so skušali denar za ohranitev kozolcev dobiti tudi v Kranjski Gori.
Lastniki kozolcev, ki dovolijo, da nanje obesijo reklamne panoje, tako lahko dobijo kakšen tolar, kar kmetom še kako prav pride. <%I> <%I> Foto: Miran Šubic
