Leta 1998 je začel predavati na oddelku za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, krajše obdobje je poučeval tudi kot gostujoči profesor na Kulturološki fakulteti na Cetinju. Na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani honorarno predava predmet Umetnostne tehnike in restavratorstvo. Bogovčičevo strokovno delo je izjemno pestro. V preteklih desetletjih je sam ali s sodelavci izvedel več kot sedemsto posegov na likovni dediščini: od miniaturnih slik do velikih stenskih in mozaičnih kompozicij, slik na platnu in lesu, lesene polihromirane plastike in arheoloških ostalin. Izven domovine je deloval na Hrvaškem, v Črni gori, Srbiji in Italiji.
V restavratorstvu skoraj ni področja, ki ga ne bi zaznamoval s svojim temeljitim in strokovno pretehtanim delom. Nenehno se je zavzemal za interdisciplinarno obliko dela na področju varstva kulturne dediščine in se posvečal novim restavratorskim metodam, postopkom ter terminologiji. Nenazadnje je izvedel številne analize o stanju in razvojnih možnostih restavratorstva pri nas ter posebej v Restavratorskem centru. Ob obsežnem operativnem delu je objavil več kot 80 prispevkov s področja restavriranja likovnih umetnin in nekaj odmevnih strokovnih razprav. S publiciranimi prispevki je nastopil na številnih domačih in tujih strokovnih srečanjih.Bogovčič je avtor številnih razstav z restavratorsko tematiko od čisto informativnih postavitev za šolarje do najzahtevnejših strokovnih projektov. Med njimi so Ogroženost stenskih slik na zunanjščinah, 40 let organiziranega restavratorstva v Sloveniji, Kopija kot način varovanja likovne dediščine in najodmevnejša razstava kot del projekta Gotika v Sloveniji, Nastanek, ogroženost, reševanje likovne dediščine, je Slovensko konservatorsko društvo zapisalo k nagradi.
Univerzitetnemu diplomiranemu inženirju arhitekture Alešu Hafnerju bo konservatorsko društvo podelilo Steletovo priznanje za uravnoteženo projektiranje obnov kulturnih spomenikov, ki pomeni nenehno spoštovanje in podrejanje vsem spomeniškim prvinam. Hafner je v zadnjih treh letih skupaj s sodelavci izdelal projekte obnovitvenih posegov za sedem kulturnih spomenikov, ki obsegajo kar najširši razpon arhitekturno - konservatorskih nalog. Med izvedenimi projekti so Prešernova rojstna hiša v Vrbi, grad Jable, južno baročno stopnišče na Blejskem otoku, v izvedbeni fazi so cerkev sv. Duha v Javorci in gradovi Pišece, Snežnik ter Turjak. Hafner se je projektiranja lotil z izjemnim posluhom za razumevanje posebnosti posameznega kulturnega spomenika, njegovega razvoja, slogovnih značilnosti, zatečenega gradbenega stanja in ne nazadnje tudi z upoštevanjem zahtev uporabnikov. V tvornem dvogovoru z odgovornimi konservatorji, lastniki, uporabniki, tehničnimi strokovnjaki in upravnimi službami države, je našel za obnovitvene posege najustreznejše rešitve. Pri vseh je sledil sodobnim varstvenim načelom z izvedbo najnujnejših posegov ob ohranjanju prvotne gradbene substance.Univerzitetna diplomirana inženirka arhitekture Mateja Kavčič bo Steletovo priznanje dobila za vodenje in usmerjanje konservatorsko - restavratorskih postopkov v križnem hodniku cistercijanske opatije Stična, ki so v metodološkem in izvedbenem smislu kakovostna rešitev. Priprave na konservatorsko - restavratorske posege v križnem hodniku so se pod njenim vodstvom začele že leta 1996. Obsegale so tri sklope: raziskave, izdelavo projekta ter samo izvedbo posegov na arhitekturi, stropnih poslikavah in kamnitih arhitekturnih členih. Nedestruktivne stavbne in arheološke raziskave ter sami posegi, ki jih je Kavčičeva pospešeno koordinirala od leta 2001, so razkrili niz pomembnih dognanj o stavbnem razvoju samostana, o romanski arhitekturi in načelih cistercijanske gradnje. Vse raziskave in ostali posegi so tudi ustrezno dokumentirani.
Župniku in častnemu kanoniku Martinu Paniču, tretjemu dobitniku Steletovega priznanja, je bila ob prevzemu župnije sv. Petra pod Svetimi Gorami v Bistrici ob Sotli leta 1967 v upravljanje zaupana vrsta izjemnih kulturnih spomenikov: v osnovi srednjeveška in kasneje barokizirana župnijska cerkev sv. Petra v Bistrici ob Sotli in Svete Gore z baročno cerkvijo Matere božje. Ker je bila večina cerkva njegove župnije v slabem stanju, se je z izjemno vnemo lotil najprej gradbene sanacije objektov, nato še njihove celovite predstavitve. Vseskozi je tesno in zgledno sodeloval z varstveno službo, z območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Celju. Omogočil je predhodne arheološke, umetnostnozgodovinske in restavratorske raziskave stavb, ki so bile izhodišče za nadaljnjo strokovno korektno in tehnično vzorno predstavitev posameznih kulturnih spomenikov. Odkrite in obnovljene so bile starejše arhitekturne sestavine ter srednjeveške poslikave, pri nujnih novih elementih pa je vztrajal na najkakovostnejših rešitvah. Poskrbel je tudi za restavriranje bogate baročne opreme svojih cerkva, ki bo kmalu končana, med drugim piše v utemeljitvi.Slovensko konservatorsko društvo podeljuje Steletovo nagrado in Steletova priznanja od leta 1990. Prejmejo jih člani društva za življenjsko delo ali za vrhunske dosežke, ki so pomemben prispevek k ohranitvi in predstavitvi naravnih vrednot in kulturne dediščine v RS.
