Težave so večplastne in vsekakor niso preproste. V življenju človeka imajo obdobja različen namen. V mladosti se organizem gradi, človek pa tudi psihološko dozoreva. Ko doseže obdobje adolescence, odraščanja, preide v rodno obdobje. To je tisto obdobje, v katerem je organizem ženske najbolj pripravljen na to, da zanosi in da tudi normalno rodi. Taki ljudje so tudi kot starši - gledati moramo tudi na koristi otroka - vitalni, sposobni, da se z otrokom ukvarjajo in mu nudijo tisto, kar morajo kot odgovorni starši otroku nuditi. Rodno obdobje ni v času adolescence, saj organizem še ni pripravljen, da bi lahko sledil razvoju ploda. Rodno obdobje tudi ni obdobje pred menopavzo ali po njej. To je obdobje modrosti in življenjskih izkušenj, reakcije so manj burne, ženska se otrese travm rodnega obdobja, nima več strahu pred nosečnostjo, nima bolečih menstruacij, vse se nekako pomiri. Takrat se mora ženska posvečati sebi, ker ima lahko zaradi sprememb v telesu kup težav s sabo, ne pa da se bo ubadala s pubertetniki!
Če opredelite z leti, kaj je torej najbolj primerno rodno obdobje?
Za rojevanje je najbolj idealno obdobje od 22. pa do 38. leta. Do takrat je hormonsko in biološko stanje ženskega telesa tako, da nosečnost in porod potekata optimalno. Takrat je človek mlad, vitalen, hormonsko uravnovešen, vsa tkiva v organizmu so še normalno in dobro prekrvljena, ženska še nima ateroskleroze, visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni... Ženska seveda lahko rodi kasneje, a je to povezano z večjim tveganjem za otroka in za nosečnico. Po 40. letu se namreč v telesu že začnejo pojavljati določene spremembe in procesi. Začne se prav z jajčnikom in jajčnimi celicami, ki niso več take, kot bi morale biti. Če ženska zanosi po 45. letu, se nosečnost v več kot polovici primerov konča s splavom, od teh splavov jih polovica nastane zaradi genetskih napak, torej pride do kromosomskih anomalij. Več je tudi downovega sindroma, zato pri nosečnicah po 37. letu starosti obvezno opravimo presejalni test za ta sindrom.
Kje pa! Ženske na Zahodu so se res odločile, da bodo vzele življenje v svoje roke, zato odlagajo materinstvo. Dokler ga odlagajo na 30., 31., 32. leto, je to še sprejemljivo. Ko pa ga odlagajo za po 40. letu, pa to ni v redu. Ali pa ženske, ki jemljejo kontracepcijske tablete tudi po 30. letu, imajo zato redne krvavitve, ko pa s tabletami prenehajo, pa ugotovijo, da so v prezgodnji menopavzi, in ne morejo zanositi! Jasno je, da se potem zdravljenje neplodnosti zavleče, če ga začneš pri denimo 38 letih. Osnovna težava je v tem, da v vsem tem času folikli v jajčniku propadajo. Jajčnik se izčrpava. V jajčniku so vse jajčne celice prisotne že od začetka - ne tako kot pri moških, ko se spolne celice sproti obnavljajo - in so neprestano izpostavljene vsem škodljivim vplivom. In starejša ko je ženska, starejše ima jajčne celice. Vsi izvidi kažejo, da se po 35. letu začne ateroskleroza žilja v jajčniku. To pomeni, da je pretok krvi skozi jajčnik šibkejši in dobi manj kisika, zato je manj oskrbljen in se v jajčniku začnejo degenerativni procesi. Jajčnik je torej tisti v organizmu, ki se najprej postara. Ženska je lahko na videz mladostna, energična, v razcvetu, v reproduktivnem smislu pa se je vse spremenilo.
Pozna nosečnost pomeni tudi obremenitev za organizem nosečnice. V telesu ženske, ki je stara 45 let, se že začnejo spremembe v presnovi, delovanju ščitnice, nadledvične žleze, velikokrat se pojavijo motnje v presnovi sladkorja, vse to vpliva na žile v jajčniku, maternici, ledvicah, začenja se hipertenzija... Saj ne rečem, da je taka ženska bolna, je pa vprašanje, ali organizem sledi potrebam nosečnosti. Če ne, pride do težav: zvišanega krvnega tlaka, otekanja... Zato je taka nosečnost že v osnovi rizična, z velikim tveganjem.
A Romunka je zanosila pri 66 letih, in to celo z biomedicinsko pomočjo!To ni nobena težava. Žensko maternico lahko s primerno hormonsko terapijo pripravite do tega, da menstruira tudi do 90. leta. Ker toliko stara ženska ne more več imeti jajčnih celic, potrebuje celice darovalke. Načeloma je po svetu tako, da smejo darovati jajčne celice ženske, ki so mlajše od 35 let. Jajčna celica mlade ženske se tudi normalno oplodi, tak zarodek se prenese v maternico, ki se predhodno hormonsko pripravi, in ni s tem nič narobe. A za ta postopek pri starejših ženskah ne vidim nobenega smisla. Čemu? Njihov organizem ni več takšen, da bi lahko nosečnost normalno potekala. Tudi v romunskem primeru je eden od obeh otrok umrl.
Do katere starosti v Sloveniji opravljate postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo?
Vse postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo opravljamo do dopolnjenih 43 let starosti ženske, kasneje pa na temelju našega zakona ne več. Pri strokovni utemeljitvi zakona smo imeli pred očmi tudi koristi otroka, saj otrok mora imeti starše, ne pa da bo čez nekaj let postal sirota! Taka ženska rodi siroto, zato da zadovolji svoji egoistični želji po otroku. To je tako, kot ko si nekaj želiš: eden si kupi psa, drugi mercedes, ona pa bi rada otroka. Želje so nekaj, realno stanje pa je nekaj drugega.
Stvar je v tem, da v Romuniji nimajo nobenega zakona. Pri nas je to strogo regulirano in o tem ni nobene dileme. Tam je verjetno oploditev opravil zdravnik zasebnik in tak bi za denar naredil vse. V zahodni Evropi so oploditve z biomedicinsko pomočjo tako rekoč povsod že regulirane. V ZDA imajo priporočila, a je tudi veliko zasebnikov, ki jih obidejo. Posebnega nadzora pa ni. V Izraelu, na primer, kjer so začeli to dejavnost, so mejo starosti za zdravljenje neplodnosti s homolognimi (lastnimi) celicami postavili samo do 38. leta. Strog zakon imajo tudi v Italiji, ki je nastal predvsem zato, ker je ginekolog Antinori opravljal oploditve z biomedicinsko pomočjo tudi pri starih ženskah.
Ženska se torej pri vas lahko zdravi nekaj let, čim dopolni 44. leto, pa zdravljenje prekinete. To je lahko zanjo zelo travmatično.
Seveda, a jim razložimo, da vsako življenjsko obdobje služi nečemu. V tej starosti so že v predmenopavznem obdobju. Prve spremembe pred menopavzo, ki se v Sloveniji ponavadi začne pri 50, 52 letih, se namreč pojavijo že 13 let pred menopavzo. In te spremembe vodijo na slabše, ne na bolje.
Seveda, če je zdrava! A se večinoma te ženske odločijo za splav, veliko pa jih tudi samih splavi. V 30 in več letih, kar delam na kliniki, so po tistem, ko so spontano zanosile, po 45. letu rodile morda tri, štiri ženske. Najstarejša ženska, ki je spontano zanosila, je bila stara 51 let. Najstarejša ženska, ki je rodila pri nas po oploditvi z biomedicinsko pomočjo, pa je bila stara 52 let. Oplodili so jo v Beogradu, a je rodila pri nas.
Se pogosto zgodi, da Slovenke odidejo na oploditev z biomedicinsko pomoč tja, kjer so to pač voljni storiti?
Se. Gredo, kamor hočete, v želji po otroku naredijo vse. To so potem že bolj nagonska dejanja. Prvi nagon je nagon po samoohranitvi, drugi pa je nagon po ohranitvi vrste in ta je pri ženskah mnogo bolj izražen kot pri moških. Ženske so tudi pripravljene veliko več storiti in prenesti več za to, da bi prišle do otroka. Potem to ni več razumska stvar, pa je lahko ženska še taka intelektualka! Lahko ji še tolikokrat razložite stvari, a ji ne morete dopovedati.
V Prago, Beograd, tam cveti vse: ni nobenih predpisov in zakonov. Obstaja precej velik privatni center, kjer to počnejo, a ne moreš vedeti, kako dobijo jajčne celice, kje, na kakšen način... Znano je na primer, da v ZDA celice darovalk oglašajo po svetovnem spletu.
Ali ne bi bilo potemtakem bolje, če bi to počeli tudi pri nas, a pod nadzorom in strokovno?
Ne, zato ker strokovno ne odobravamo postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo po 44. letu. Če je ženska zdrava in sposobna zanositi, bo tudi spontano zanosila in rodila. Če pa se že toliko časa zdravi in kljub vsemu ne zanosi, je z njenim potencialom za plodnost in rodnost nekaj hudo narobe.
Veste, človek v življenju nikoli ne more imeti vsega, kar si želi. S tem se moramo vsi sprijazniti. In to je to, drugega ne morem povedati.
