To niso zgolj predsodki. Najpogostejši vzroki za nastanek prometnih nesreč na slovenskih cestah so bili lani napačen premik z vozilom (27 odstotkov), neprilagojena hitrost (19 odstotkov), nepravilna stran oziroma smer vožnje (15 odstotkov), neupoštevanje prednosti (13 odstotkov) in neustrezna varnostna razdalja (10 odstotkov).
Slovenski vozniki se v gostilni radi pritožujejo, da je za število prometnih nesreč pri nas kriva slaba infrastruktura. Če bi le imeli takšne ceste, kot jih imajo Nemci. Po možnosti brez hitrostnih omejitev. Ko se o stanju cest do duška pogovorijo, zvrnejo še enega za pot, primejo ključe in hop v avtomobil. V letu 2023 so bili vozniki pod vplivom alkohola (nad dovoljeno mejo) odgovorni za 1507 prometnih nesreč. To je sicer za 5 odstotkov manj kot leto prej, je pa število smrti v prometnih nesrečah, ki jih je povzročila alkoholiziranost, v primerjavi z letom 2022 zrasla za 24 odstotkov na 21. Če prištejemo še smrti, ko je bil povzročitelj alkoholiziran, a pod dovoljeno mejo, ali pod vplivom drog, število umrlih naraste na 32. Toliko jih je lani umrlo tudi zaradi neprilagojene hitrosti, 22 zaradi nepravilne smeri vožnje in 13 zaradi neupoštevanja pravil o prednosti. Gre za smrti, ki bi se jim verjetno dalo izogniti z nekaj več kulture.
Algoritmi za avtonomno vožnjo bi se pred vstopom na slovenske ceste morali naučiti še nekaj naših posebnosti. Po tihem vemo, za katere gre. Da niso splošna praksa v tujini, nam medtem znajo povedati tuji vozniki. Poleg že omenjenega neupoštevanja varnostne razdalje, ki verjetno pripomore tudi k mariskateremu fantomskemu zastoju na naših avtocestcestah, pogosto opazijo tudi varčevanje z utripalkami. Kot da bi teh lahko zmanjkalo. Pogosto jih vklopimo v zadnjem hipu ali ko že zavijemo. Kot da so namenjene temu, da nas asistenčni sistemi ne motijo, ko menjamo pas. V resnici z njimi sporočamo, kaj bomo storili, da se lahko soudeleženci v prometu na to pravočasno in v miru pripravijo. Ko vidimo pešce blizu prehoda, pa raje kot na zavoro stopimo na plin.
Vendar ni vse slabo. Kakšnih 11 let je minilo od objave videoposnetka gasilcev PGD Dolnji Logatec, ki so se sedem minut prebijali skozi kolono do prizorišča nesreče na avtocesti. Dogodek je sprožil kampanjo osveščanja o pomenu reševalnega pasu. Tega smo Slovenci medtem do neke mere že osvojili. Posnetke z naših cest delijo tudi v državah, kjer se koncepta še učijo. To kaže, da Slovenci nismo zabiti in se lahko naučimo tudi novih dobrih trikov. Večinoma. Žal se še vedno prepogosto zgodi, da nekdo reševalni pas dojame kot osebni koridor mimo zastoja.
