Slovenija ima vzpostavljen sistem informacijske in kibernetske varnosti kot tudi sistemske rešitve za ustrezno reagiranje v primeru kibernetskih incidentov, v odgovoru na poslansko vprašanje Anje Bah Žibert (SDS) o pripravljenosti Slovenije na kibernetske napade zatrjujejo v uradu za informacijsko varnost.
»Področje je zelo spreminjajoče, tako da je smiselno in potrebno ostati pozoren na dogajanje tako v mednarodnem, kakor tudi nacionalnem kibernetskem prostoru, ter temu ustrezno prilagajati tudi nacionalne rešitve in postopke, ki bodo omogočali kar najboljšo odpornost in odzivnost tudi v primeru kibernetskega napada,« v odgovoru, ki ga je danes sprejela vlada, navaja urad.
Ob tem so izpostavili, da je vlada zagotovila dodatna sredstva in kadre za delovanje urada vključno z nacionalnim odzivnim centrom za kibernetske incidente SI-CERT in ločenim odzivnim centrom za državen organe SIGOV-CERT. V pripravi so tudi dodatni ukrepi za dvig odpornosti na napade onemogočanja na daljavo (DDos napadi). Izvajalce bistvenih storitev, ponudnike digitalnih storitev in organe državne uprave pa redno obveščajo tudi o zaznanih grožnjah, prav tako zanje pripravljajo usposabljanja in vaje.
Kot so spomnili v uradu, pa v Sloveniji za podporo zavezancem, ki so tarča kibernetskega incidenta, po zakonu o informacijski varnosti SIGOV-CERT in SI-CERT nudita metodološko pomoč ter pomoč in sodelovanje pri priglasitvi kibernetskega incidenta. Za usklajeno poročanje in obravnavno kibernetskih incidentov pa je bil sprejet tudi nacionalni načrt odzivanja na kibernetske incidente.
O aktivnostih in grožnjah s področja kibernetske varnosti se tedensko seznanja oz. jih obravnava operativna skupina sekretariata sveta za nacionalno varnost, na svojih sejah pa tudi svet za nacionalno varnost. Kibernetsko varnost v Sloveniji okvirja strategija kibernetske varnosti, ki poudarja pomen vzpostavitve celovitega sistema zagotavljanja kibernetske varnosti kot pomembnega dejavnika varnosti države, ki bo prispeval k zagotovitvi odprtega, varnega in varovanega kibernetskega prostora ter bo podlaga za nemoteno delovanje infrastrukture, pomembne za delovanje državnih organov, gospodarstva in za življenje vsakega posameznika. Urad za informacijsko varnost pa z letnimi poročili poroča tudi odboru DZ za obrambo, polletna poročila o aktualnem dogajanju v slovenskem kibernetskem prostoru pa objavlja na svojih spletnih straneh, izhaja iz sporočila po seji vlade.
V Sloveniji se je sicer letos zvrstilo več kibernetskih napadov, najobsežnejši konec marca in v začetku aprila. Konec marca sta bili tarči spletni strani predsednice republike Nataša Pirc Musar in Radiotelevizije Slovenija. Aprila pa je prišlo do težav pri dostopanju do spletnih strani nekaterih državnih organov.
