Bazensko tehniko sestavljajo inštalacija bazena in strojnica. Čistilna naprava zagotavlja bistrost vode in jo čisti tako, da ves čas poteka kroženje vode v bazenu skozi filtre. Vodo iz bazena ‘izteka’ preko skimerjev ali prelivnega kanala. Pri prostostoječih montažnih bazenih je v bistvu to le zunanja črpalka z dodatki, v strojnico pa sodijo naprave, ki skrbijo za pravilno filtriranje vode, kemijsko pripravo vode in morda tudi ogrevanje, tudi napeljave za vodne učinke in drugo. Velikost in dimenzioniranje naprav v strojnici sta odvisna od namena uporabe in velikosti bazena. Inštalacija bazena je namenjena doseganju pravilne hidravlike bazenske vode. Od nje so odvisne kakovost bazena, hitrost čiščenja vode ter čistost sten in dna bazena. Sam filtrirni sistem je sestavljen iz prelivnega roba ali skimerja, filtrske črpalke, filtrirne posode s filtrskim polnjenjem, šestpotnega (ventila s šestimi funkcijami) ventila z manometrom, šob za vračanje bazenske vode, talnega iztoka, povezovalnih cevi in ventilov ter krmilne elektronike.

Prelivni rob ali skimer je nameščen na obod bazena. Razlika med njima je, da je prelivni rob nameščen po celem obodu bazena, skimerji pa samo na nekaterih mestih, so luknje ob robu bazena, skozi katere izteka voda s površine. Skimerji so namenjeni manjšim in montažnim bazenom. Prelivni rob je boljši, saj se preko celotnega oboda preliva voda, ki s seboj odnaša nečistoče, plavajoče na vodni površini. Skimer v montažnih bazenih naj ima vgrajeno plavajočo loputo, da se pomika skupaj z gladino vode v bazenu, tako da odteka le voda s površine. Grobo sito v njem (vanj damo po navadi tudi tableto klora) poskrbi, da se vanj ujamejo smeti, ki bi lahko zamašile cevi, ki vodijo do filtra.

Filter in črpalka

Obtočna bazenska črpalka je skupaj s filtrom jedro čistilnega sistema vsakega bazena. Najcenejše bazenske črpalke so enostavne in se navadno dobavljajo kar v kompletu s čistilno napravo in montažnim bazenom, ob tem pa se morate zavedati, da je za malo denarja malo glasbe.

Filtrska črpalka črpa vodo iz bazena in jo prek filtra vrača v bazen, uporabljamo pa jo tudi za praznjenje bazena. Pred črpalko je fino sito (predfilter), ki prestreže delce, ki bi lahko zašli v turbino in jo poškodovali. V filtru se voda pretaka skozi plasti kremenčevega peska in se mehansko očisti. Biti mora ustrezno zmogljiva, da zadosti potrebam po čisti vodi. Pri filtraciji voda na vrhu priteka v posodo, prodira skozi pesek in se na dnu preko požiralnikov spet združi v cev, od koder se vrača v bazen.

Šestpotni ventil z manometrom preusmerja tok vode iz črpalke na različne načine, in sicer z navadnim filtriranjem, kroženjem vode, pranjem filtra, praznjenjem bazena, izpiranjem sistema po pranju in z zaprtim položajem. Voda se iz filtra v bazen vrača prek šob, ki morajo biti nastavljive po meri, v bazenu pa sta potrebni najmanj dve (pri večjih najmanj tri).

Filtri so lahko peščeni ali kartušni. Najcenejši filtri za bazene so TOP filtri iz polietilena ali podobne plastike. Tak filter za bazen ima običajno kapaciteto manj kot 50 kg filtrirnega peska in ima šestpotni izbirni ventil nameščen na vrhu. Zmogljivost peščenega filtra je odvisna predvsem od njegove velikosti in količine peska v njem. Pri manjših bazenih lahko namesto peščenega filtra namestite tudi posebni kartušni filter. Prednost v primerjavi s peščenimi je v njihovih kompaktnih dimenzijah in enostavnosti menjave filtrirne kartuše, saj se le odvije pokrov filtra, izvleče kartuša in menja z novo.

Kartušni filter je lahko dobra rešitev, kadar potrebujemo filtrirni sistem za manjše količine vode. Pogostnost zamenjave filtrirne kartuše je odvisno od velikosti filtra. Pri večjih filtrih je trajanje kartuše največ eno sezono, pri manjših pa lahko v eni sezoni porabite tudi več filtrirnih kartuš in je cenovno gledano filtrirna kartuša dražja v primerjavi z menjavo peska v peščenem filtru.

Čiščenje

Za bazene opremljene s kartušnim filtrom pa je treba izbrati sesalec, ki deluje brez pomoči filtrirne naprave, ampak se priklopi na vrtno zalivalno cev in potem s pomočjo podtlaka pobiramo umazanijo, ki se nabira v vrečki na ročaju. Pri peščenih filtrih z zmogljivostjo vsaj 3,5 kubičnega metra vode pa lahko sesalec priklopite na filter in vlogo sesalca prevzame filtrirni sistem, umazanija pa se nabira v filtrirnem pesku. Drug sistem čiščenja so bazenski roboti, ki delujejo neodvisno od filtrirnega sistema, umazanija pa se nabira v vrečki ali v kartuši v robotu in ne obremenjuje glavni filter.

Za samo čiščenje bazena pa potrebujete poleg kemikalij tudi različno opremo in specialna čistila, s katerim boste odstranili organske nečistoče na bazenskem robu ter bazensko čistilo za odstranjevanje vodnega kamna. Ta dodatna oprema so različne ščetke na dolgih ročajih, mrežice za pobiranje listja, gobe ter seveda tudi sesalec, za večjo zaščito pa vam priporočamo tudi uporabo zaščitnega pokrivala za bazen.

Nega vode

Tu pa je še eno področje vzdrževanja bazena, to je nega vode. V bazen navadno natočimo vodo iz vodovodnega sistema, ki praviloma ustreza higienskim zahtevam. Potem pa kopalci in vplivi okolja v vodo prinašajo nečistoče, glivice in bakterije, ki se v vodi hitro razmnožujejo, posebej pri temperaturi vode med 20 in 30 °C. Večje delce odstranimo s pomočjo vodnega sesalca in filtra, bakterije pa moramo nevtralizirati s pomočjo t. i. oksidacijskih sredstev, tako da zagotovimo neoporečno vodo. Pri negi je nujno upoštevati vrstni red dodajanja sredstev. Osnova za učinkovito delovanje dezinfekcijskih sredstev je uravnana pH vrednost vode, ki jo merimo z ročnim ali avtomatskim testerjem, idealna vrednost pa je med 7,0 in 7,4, za uravnavanje pa je na voljo granulat ali tekočina. Kadar je pH vrednost nad 7,6, pride do izločanja mineralnih snovi (bele obloge na bazenu), srbeče kože in pekočih oči.

Dezinfekcija je morda na prvi pogled najpomembnejša, vendar so praktično vsi koraki vzdrževanja vode medsebojno soodvisni in ne moremo izločiti samo enega. Pri temperaturi vode nad 20 °C se klice in bakterije množijo v večji meri in za preprečevanje le-tega uporabljamo oksidacijska sredstva v obliki stabiliziranih klorovih proizvodov ali na osnovi aktivnega kisika. Klor granulat se uporablja največkrat pri prvem polnjenju bazena in pri sunkovitem kloriranju. Počasi topne klorove tablete pa se uporabljajo pri dolgoročni dezinfekciji. Aktivni kisik je brezklorna dezinfekcija.

Za neoporečno vodo je treba preprečiti razvoj in nastajanje alg, z uporabo algicidov pa prihranite pri sredstvih za dezinfekcijo, s tem, da algicidi delujejo predvsem preventivno. Težavo predstavljajo najmanjši delci nečistoč, ki jih filter ne more zadržati in je zato lahko voda motna. Za odstranitev teh se uporablja posebno sredstvo za kosmičenje (flokulant), ki jih poveže v večje kosmiče, ki jih potem lahko odstranimo s pomočjo sesalca.

Naj pa vas vse to ne prestraši. Bazeni, naj bodo manjši ali večji, so nekaj, kar bo vašemu dnevu dodalo posebno doživetje in užitek. Pa če se boste v njem namakali ali plavali vi ali pa vaši in po možnosti še sosedovi otroci. Je pa zaradi nujnosti vzdrževanja bazenske vode in bazena še pred nakupom temeljito premisliti o namenu in uporabi in se s tem pogovoriti tudi s strokovnjaki. Lahko pa se odločite za razmišljanje ob nakupu manjšega in se odločite za rast lastnika bazena …