Minister za javno upravo Franc Props je poudaril, da sodobna lokalna samouprava, kot jo poznamo danes, sodi med vidnejše uspehe Slovenije od osamosvojitve. Kot je dejal, so njeno uvajanje spremljale tudi težave, toda »vzponi in padci so sestavni del tako življenja kot razvoja države«.
»Danes smo lahko ponosni na ugotovitev, da ima Slovenija sodobno in dobro delujočo lokalno samoupravo,« je prepričan minister. Reforme ne razume kot zaključen proces ali enkratno dejanje, temveč kot dinamičen proces, ki še traja in se razvija.
Temelji slovenske lokalne samouprave so po ministrovih besedah stabilno postavljeni, zato v tem pogledu ni pričakovati nenadnih in nepričakovanih zasukov. A okoliščine, tako domače kot mednarodne, pred slovenske občine postavljajo tudi vedno nove preizkušnje.
Tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je prevzela častno pokroviteljstvo dogodka, je ugotavljala, da »občine večinoma zelo učinkovito in uspešno rešujejo konkretne izzive občanov in s tem potrjujejo, da je vodenje skupnosti najbolj uspešno, če odločitve sprejemajo oblasti, ki so bližje ljudem«.
Kot je dejala, so cilji, ki so si jih postavili snovalci reforme, skoraj v celoti doseženi. Edini, ki ostaja neizpolnjen, pa je ustanovitev pokrajin. Kot je pojasnila, je sama naklonjena vzpostavitvi pokrajin in regionalizacijo vidi kot poskus izpolnitve dosedanje državne strukture. Je pa po njenih besedah treba izhajati iz vprašanja, kakšno dodano vrednost na področju javnih storitev bo imel državljan, prebivalec Slovenije. Ključno vprašanje torej je, katere pristojnosti bi morali prenesti na pokrajine.
DS je po besedah njegovega predsednika Marka Lotriča, velik zagovornik in podpornik lokalne samouprave, ne le zato, ker največjo interesno skupno znotraj predstavljajo zastopniki lokalnih interesov, ampak zato, »ker na vsakem koraku vidimo, da so občine v Slovenije gonilo napredka, vlaganja so ciljna, vsak evro je dvakrat premišljen in vodilo županj in županov je dobrobit občank in občanov«.
Tudi Lotrič se je zavzel za vzpostavitev pokrajin, ki bi lahko prevzele naloge, »ki jih država kot tudi mnoge občine več ne zmorejo optimalno opravljati«. Med drugim je prepričan, da bi lahko bile pokrajine uspešnejše pri črpanju evropskih sredstev.
Lokalna samouprava je eden temeljev demokracije, česar se je po njegovih besedah treba zavedati tudi v času, ko se načrtujejo spremembe financiranja občin. Sistem financiranja mora biti tak, da vse občine, ne glede na velikost, število prebivalcev, ekonomski položaj, normalno funkcionirajo oz. opravljajo predpisane naloge, je pozval.
Vsi trije so se županjam in županom, aktualnim in tudi prejšnjim, zahvalili za opravljeno delo. Predsednica pa si je aplavz zbranih županov prislužila z besedami, da si za to, kar počnejo, zaslužijo tudi pošteno plačilo.
»Vem, da vse delate s srcem in dušo, a načelo poštenosti veleva, da nihče v občini ne bi smel imeti višje plače od župana, pa jo ima, in to veliko njih,« je dejala in pozvala ministra za javno upravo, naj uredi županske plače.
Zbrane so na slovesnosti nagovorili tudi predstavniki vseh treh reprezentativnih združenj občin. Predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič je poudaril, da 30 let priča o izjemnem napredku. Izpostavil je razvoj na področju infrastrukture, občine pa so po njegovih besedah odigrale še kako pomembno vlogo tudi pri gospodarskem razvoju. A tudi v prihodnje jih čakajo izzivi, odpornost države v kriznih razmerah je odvisna tudi od delujoče lokalne samouprave. Zato so potrebni tudi finančni viri.
Vse se spreminja, družba, okolje, tehnologija, kar narekuje, da je sistem lokalne samouprave čim bolj prožen, prilagodljiv, je dejal predsednik Združenja mestnih občin Slovenije Peter Dermol. Da sistem lokalne samouprave, ki je dober, potrebuje nadgradnje in izboljšave, se je strinjal tudi predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.
Po Smrdeljevih besedah pravijo, da ni političnega soglasja za ustanovitev pokrajin, a politika bi se po njegovem mnenju morala vprašati, ali je ustroj države skladen z ustavo in »ali je sprejemljivo, da izpuščamo toliko razvojnih priložnosti«.
Vsi trije so se predsednici zahvalili za besede o potrebi po ustreznem nagrajevanju županov. Smrdelj pa je županom ob tem, da bi njihova plača čim prej odražala odgovornost njihovega dela, med drugim zaželel tudi, da bi občinam povprečnina čim prej pokrila stroške.
