Tri leta po vojaškem udaru v Mjanmaru tamkajšnja vladajoča generalska hunta pod vodstvom generala Min Aung Hlainga obljublja nove volitve, s katerimi bi bila zaključena vrnitev države v demokracijo. To generalska hunta obljublja vse od svojega strmoglavljenja predsednika Vin Mjinta in Nobelove nagrajenke za mir Aung San Su Či z mesta državne sekretarke leta 2021. A v zadnjih treh letih hunta za vrnitev demokracije v državo ni storila nič. Razen obljub, da naj bi volitve potekale letos, se vojska (tatmadaw) večinoma ukvarja s tem, da nad enajsto največjo azijsko državo, veliko za 33 Slovenij, ohrani nadzor.
Skoraj trije milijoni razseljenih
V etnično zelo raznoliki državi se je namreč v minulih mesecih tako zelo okrepil upor proti hunti, da se vojska v tej državljanski vojni s precej raznolikimi uporniškimi skupinami bori za lastno preživetje že v večini mjanmarskih zveznih držav. Prav zato je malo verjetno, da bodo Mjanmarci lahko kmalu odšli na volitve, čeprav bi te po razlagah generala Min Aung Hlainga lahko potekale zgolj v delu države. Kajti vojska kot pogoj za omejeno izvedbo volitev postavlja mir in stabilnost v državi. A zdi se, da orožje v tej 54-milijonski državi še ne bo tako kmalu potihnilo.
Uporniške skupine različnih etničnih skupin so se namreč minulo jesen združile, da bi skupaj strmoglavile vojaško vladavino, in zdaj z različnih koncev napadajo generale. Zaradi spopadov, ki potekajo od vojaškega puča naprej, je v Mjanmaru po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) notranje razseljenih 2,7 milijona ljudi, vsaj 110.000 prebivalcev je pobegnilo v sosednje države (predvsem v Indijo in na Tajsko), kjer je sedaj že 1,1 milijona mjanmarskih beguncev in prosilcev za azil.
Puč se je v Mjanmaru zgodil takoj po novembrskih parlamentarnih volitvah leta 2020, na katerih je stranka Nacionalna liga za demokracijo (NLD) Su Čijeve osvojila 86 odstotkov glasov in bi tako demokracija po drugih svobodnih volitvah v državi ponovno lahko oživela. A vojska je po desetletjih svoje vladavine, ki se je nekoliko omilila šele pred slabim poldrugim desetletjem, v krepitvi NLD videla predvsem grožnjo lastnim gospodarskim interesom v državi. Takratna vlada narodne enotnosti je bila delno pregnana v izgnanstvo, kjer je ustanovila več svojih predstavništev, delno pa v ilegali še naprej deluje tudi znotraj Mjanmara. Če bi prišlo do padca vojaškega režima, bi ta vlada verjetno spet prevzela oblast. Za zdaj z njo sodelujejo štiri pomembne uporniške skupine etničnih Karenov, ki so tretja največja etnična skupina, in dveh manjših etničnih skupin: Kačinov in Činov.
Koliko moči še ima vojska?
Postavlja se vprašanje, kako močna je sploh še mjanmarska vojska in kako dolgo lahko vzdrži pritiske iz različnih koncev države v smeri prestolnice Nepjido. Ocene njene moči se zelo razlikujejo, segajo od 70.000 in vse do 150.000 vojakov. Od izbruha državljanske vojne je bilo ubitih ali pa je dezertiralo okoli 20.000 vojakov, ocenjujejo na ameriškem Inštitutu za mir. Prav pomanjkanje vojakov je sedaj za vojsko očitno velika težava. Čeprav upornike napadajo s sofisticiranim orožjem – bombardiranjem, droni in topniškim obstreljevanjem – potrebujejo več navadnih vojakov.
Čeprav ima general Min Aung Hlaing polna usta novih volitev, je tudi povsem jasno povedal, da želi opozicijo povsem uničiti. Zato se je vojska sedaj lotila izvajanja 14 let starega zakona o vojaški službi. Ta predvideva, da so moški med 18. in 45. letom starosti ter ženske med 18. in 35. letom starosti lahko vpoklicani v oborožene sile za dve leti, v izrednih razmerah pa za pet let. Ker mnogi mladi ne želijo v vojno, se je v minulih tednih začel še en eksodus, saj prebivalcem zaradi izogibanja vpoklicu grozi zaporna kazen tudi do pet let. Ko so začeli z vojaško loterijo žrebati prve rekrute, so številni že zbežali na območja pod nadzorom upornikov in na Tajsko.
