Nauk je torej preprost. EU nima fiskalnih rešitev, zato EFU ostaja uganka. Poudarek na obvladovanju fiskalnih izdatkov držav in letni monitoring evropske komisije sta dobri rešitvi. Toda to smo leta 2010 predlagali že v prvem Senjurjevem FS. Sedanji predlogi so boljši od prejšnjih, pa vendarle ne odpravljajo tveganj in ne rešujejo ekonomskih problemov. Prerazdeljujejo zgolj politično odgovornost. To pa so v Bruslju in Ljubljani stari »beograjski posli«. Mladina
Nepreslišano: dr. Bogomir Kovač, ekonomist in kolumnist
Slovenske javne finance so del evropske godlje. Gibanja v državnem proračunu so vse slabša, njegova načrtovanja vedno bolj problematična. Na eni strani smo v slabih desetih letih povečali državne izdatke z 10 na 16 milijard, učinkovitost in dostopnost javnih servisov pa sta se poslabšali. Sofinanciranje zdravstvene in pokojninske blagajne zajema že 2,5 odstotka BDP, reformnih rešitev pa ni od nikoder. Interventni ukrepi in diskrecijska fiskalna politika postajajo stalnica, višji proračuni kot poračuni nova normala. Sedanja brezkompromisna bitka za višje plače tudi nima finančnega pokritja. Domala pet let sta dve vladi delovali brez fiskalnih omejitev razen opozoril fiskalnega sveta (FS). Bruseljska reforma prelaga breme fiskalne odgovornosti na vlado. Pri nas pa vemo, da se tveganja slovenskih javnih financ povečujejo sorazmerno s političnimi krizami v državi. In sedaj smo spet sredi nje.
Bogomir Kovač (Foto: Luka Cjuha)
