Nedeljsko kosilo: Kos mesa po diplomatsko

Družina Esterházy je madžarska plemiška družina s poreklom iz srednjega veka. Od 17. stoletja naprej so bili Esterházyji tudi največji veleposestniki in pokrovitelji umetnosti v ogrski kraljevini, ko je bila del habsburške monarhije in kasneje Avstro-Ogrske. Eden bolj poznanih članov družine v tem obdobju je bil Antal Pál Esterházy (1786–1866), ki je služil kot diplomat v Londonu in Parizu. Med napoleonskimi vojnami je bil Pál Antal tajnik avstrijskega veleposlaništva v Londonu in pozneje, leta 1807, še v Parizu pod vodstvom takrat največjega diplomata tiste dobe Klemensa von Metternicha. Po mirovni konferenci po porazu Napoleona je postal veleposlanik v Angliji, bil pa je tudi minister za zunanje zadeve v prvem kabinetu madžarske vlade po revoluciji leta 1848. Ker velja za enega največjih sinov domovine, so ga Madžari počastili tudi z nekaj jedmi, ki so jih poimenovali po njem. Poznamo torto esterhazy, pa rezino esterhazy in goveji zrezek esterhazy, za katerega sicer madžarski kronisti gastronomske preteklosti niso čisto prepričani, ali je res poimenovan po njem ali po njegovem očetu knezu Józsefu Miklósu Esterházyju (1714–1790), prav tako znamenitem državljanu Ogrske, ki si je zaslužil svoj prostor v zgodovinskih leksikonih kot šef telesne straže Marije Terezije in ustanovitelj glavne zbirke Muzeja lepih umetnosti v Budimpešti. Nekateri pa celo trdijo, da gre za zmagovito jed anonimnega kuharja, ime po plemenitaših pa je zgolj marketinške narave. Se pa nekako v en glas strinjajo, da naj bi bil zrezek esterhazy prvič omenjen v kuharski knjigi leta 1943, ki jo je spisal pionir madžarske gastronomije Károly Gundel, ki je slovel kot velik poslovnež, filantrop, pisec o kulinariki, bil pa je tudi lastnik legendarne restavracije Gundel v Budimpešti, ki je z velikimi črkami zapisana v madžarsko gastronomsko zgodovino. Si pa zrezek esterhazy lastijo tudi Avstrijci in ga imajo celo zapisanega kot nacionalno avstrijsko jed na njihovi uradni turistični spletni strani. In to ne povsem neupravičeno, saj menijo, da je zrezek nastal v kuhinji rezidence Esterhazyjev na Gradiščanskem, saj je od leta 1648 do leta 1921, ko je postala avstrijska provinca, Gradiščanska ostala del Madžarske in pod nadzorom Eszterhazyjev, ki so imeli na Gradiščanskem v glavnem mestu te pokrajine Eisenstadtu ogromen dvorec z vrtovi, velik del kuhinje oziroma jedi na tem območju pa še danes odseva madžarske okuse in kuharske sloge.