Ustavil sem se na kavi v bližnji gostilni in listal časopis. Zaskrbelo me je.
Na Kijev je bilo izstreljenih nekaj raket, posledica sto mrtvih. Med temi več deset otrok. Malo nižje, druga novica, tokrat iz Gaze. Judovske bombe, tiste, ki jih je kot velikodušno pomoč ogroženim Judom poslal stric Joe, so zrušile celo stanovanjsko sosesko v Gazi. Ubitih je bilo več kot sto ljudi, med njimi štirideset otrok, od dojenčkov v inkubatorju ene od bolnic, do otrok v šoli, ki je kdo ve kako še delovala, do pomora celih družin v stanovanjski soseski. Mrtvaški ples brez primere.
Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine je sklenilo, da bo za grozljiva dejanja v Ukrajini sodilo ruskemu generalu. Pošteno, moram priznati. Tudi vojni zločin je zločin. Tokrat se mi zdi ta vojni zločin še toliko večji, ker se za dobičke velikega zahodnega kapitala, orožarske industrije in spremljajočih industrijskih mogotcev, pobijata dva slovanska naroda. Rusi in Ukrajinci. Ironija s priokusom cinizma, da večje ne more biti. Zahodni vojaki so lepo doma na toplem, žrtev ni, za naš dobiček pa umirajo drugi fantje. Pa če to ni naravnost fenomenalno. Nori svet vzhodnega mrtvaškega plesa.
Čakam še novico, da bo isto sodišče sodilo tudi Judi Netanjahuju in njegovim generalom. Pošteno bi bilo.
Prav bo, če bo isto sodišče zmoglo soditi tudi vsem zakritim vojnim kurjačem, ki so varno skriti v znamenitih demokracijah zahodnega in vzhodnega tipa. Potuhnjeno kurijo bojne ognje tudi drugod po svetu. Seveda za svoje dobičke. V Afriki, na Karibih, okrog Tajvana. Bojni krik se sliši na jugu arabskega polotoka, v nemirih v Indiji, ne prezrimo vzhajajočega fašizma v Evropi, mrtvaški ples brez konca.
Pogrešam neuvrščene in nekega »kovinarja«, ki je nekoč znal dvigniti glas v prid miru in povezal ostali del sveta, države, ki so veljale le toliko, kot je bil vreden njihov vojak in njihova naravna bogastva v skupnost držav, ki so imele moč, da so ohranjale mir in ravnovesje v svetu.
Združeni narodi, organizacija, ki naj bi skrbela za mir na svetu in blaginjo vseh zemljanov, je blokirana s samovoljo (ne)varnostnega sveta in samovoljo mogočnikov današnjega časa v njem. Slovenija je nestalna članica varnostnega sveta ZN. Velika čast. Pobudo Južne Afrike, da ustavi genocid v Gazi, je naša država sicer podprla, čisto pohlevno, skromno, mevžasto. Tako kot pritiče, nam, malim državam. Da ja ne bo »veliki gospodar« mislil kaj narobe o nas. Škoda. Pa tako lepo je bilo slišati, da smo članica varnostnega sveta OZN. Še ena zapravljena priložnost za možato držo.
Pogrešam tudi močan papežev glas k miru. Ne slišimo ga. V cerkvi molijo za vse žive in pokojne. Prav. Nobene molitve pa nisem slišal za tiste nedolžne otroke, ki jim pravijo palestinski otroci. Kot da ti otroci niso, tako kot mi, otroci tega sveta. Še en Mrtvaški ples? Tokrat otroški?
Na drugi strani časnika še novica o zdravniški stavki. Spomnim se. Na pregled k ortopedu sem naročen januarja 2025. Samo vprašam: ali še deluje Bolnica Franja? Pripovedovali so mi, da si bil tam takoj na vrsti.
mag. Dušan Kaplan, Ljubljana
