Z imenom ga ni omenil niti enkrat, a vendar je bil Donald Trump ena osrednjih niti letnega nagovora o stanju v državi, ki ga je imel v četrtek pred obema domovoma kongresa ameriški predsednik Joe Biden. Tudi to je razlog za splošno oceno, da to ni bil čisto tradicionalen nagovor naciji, ampak bolj predvolilni nastop, ker se bo Biden za še en mandat v Beli hiši novembra očitno spet udaril s Trumpom. Trinajstkrat je izrekel besedi »moj predhodnik« in še večkrat namigoval nanj, denimo, ko je govoril o branjenju demokracije in kritiziral napad na kongres leta 2021. »Ne moreš imeti svoje države rad samo takrat, ko zmaguješ,« je rekel dobro razpoloženi Biden, ki se je nekajkrat odmaknil od napisanega govora in odgovarjal na vzklike iz republikanskih vrst.
Beli hiši se zdi, da ne pobere zaslug
Biden je Trumpu pripisal odgovornost, da je s svojo izbiro vrhovnih sodnikov dosegel razveljavitev ustavno prepoznane pravice do splava, kar se je pokazalo za politično škodljivo za republikance že na predlanskih kongresnih volitvah. »Ženske niso brez volilne in politične moči. Boste že še videli,« je rekel Biden ob gromkem aplavzu demokratskega dela kongresa. Demokrati želijo to vprašanje potisniti zelo visoko na volilni agendi, ker se je pokazalo za zelo motivacijsko.
Republikanci na drugi strani izpostavljajo nezakonito priseljevanje in inflacijo. Glede priseljevanja je Bela hiša privolila v sklepanje kompromisov šele, ko so republikanci s tem povezali vojaško pomoč Ukrajini. A doseženi kompromis, ki bi pomenil tudi ukrepe za večje varovanje južne meje, je v senatu potem padel v vodo in tako zdaj demokrati pripisujejo krivdo republikancem. Sploh enemu. »Pravijo mi, da je moj predhodnik klical republikance v kongres in zahteval, naj blokirajo predlog zakona. Zdi se mu, da bi bila to politična zmaga zame in politični poraz zanj. Ampak ne gre zanj ali zame. Zmagala bi Amerika,« je rekel Biden.
Poudarjal je svoje zakonske dosežke, denimo o obnovi infrastrukture, kjer je zbodel republikance, da so bili proti, zdaj pa v svojih domačih okrožjih rade volje jemljejo denar za obnovo zdelanih mostov, cest ali vodovodov. Dejal je tudi, da je vlada ustvarila »rekordnih 15 milijonov novih delovnih mest v treh letih«. V Beli hiši imajo občutek, da za ekonomske dosežke ne poberejo pravih zaslug. »To ne pride v novice, toda v tisočih mestih in krajih v Ameriki ljudje pišejo največje zgodbe vrnitve, o katerih se nikoli ne govori,« je dejal Biden med nagovarjanjem srednjega razreda, kar je nadgradil s predlogom o dvigu plač učiteljem v javnih šolah ter o zveznem davku za bogataše in korporacije.
Govor opozicije iz kuhinje
Pričakovano je zunanji politiki tokrat namenil manj časa. Začel je sicer z Ukrajino, spomnil na besede »svojega predhodnika«, da bi ruskemu predsedniku pustil delati, kar hoče, če zaveznice v Natu ne namenjajo dovolj za obrambo, Kijevu pa zagotavljal nadaljnjo podporo z besedami: »Ne bomo odkorakali, ne bomo se uklonili.« Trumpa je obtožil, da je o Kitajski govoril ostro, pa storil malo, in napovedal, da bo ameriška vojska postavila pristanišče v Gazi za dostavo humanitarne pomoči.
Dotaknil se je tudi pomisleka številnih Američanov, da je prestar za še en mandat. »Morda ni videti, a sem že nekaj časa naokoli,« se je pošalil in resno dodal, da so mu z leti nekatere stvari precej bolj jasne. »Vprašanje pred nami ni, koliko smo stari, ampak kako stare so naše ideje. Sovraštvo, jeza, maščevanje so med najstarejšimi idejami. Toda Amerike ne morete voditi s starodavnimi idejami, ki nas vračajo nazaj, potrebujete vizijo prihodnosti,« je rekel. Precej jasno je, na koga je namigoval.
Tradicionalni odgovor opozicije je podala obetajoča republikanska političarka Katie Britt, zvezna senatorka iz Alabame. Bidna je obtožila neodgovornega trošenja javnega denarja in nerazumevanja tegob Američanov, pripisala mu je odgovornost za krizo na meji, ki da bi jo zlahka preprečili. »Zdi se, da nam država, kot jo poznamo in imamo radi, uhaja iz rok,« je rekla iz svoje domače kuhinje, od koder se je odločila nagovoriti Ameriko.
