Izboljšanje položaja samozaposlenih delavcev v kulturi je na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko eden bistvenih poudarkov aktualnega mandata. Omenjena tematika ima opazno mesto tudi v predlogu resolucije Nacionalnega programa za kulturo ter v spremljajočem akcijskem načrtu, kjer je odpravljanje prekarnosti celo prvi med navedenimi strateškimi cilji; dosegli naj bi ga z vrsto ukrepov, med katerimi je denimo tudi sprejetje kolektivne pogodbe za samozaposlene v kulturi.
Tudi sama ministrica pogosto poudarja pomen urejanja položaja samozaposlenih, med drugim še z enim ciljem, zapisanim v akcijskem načrtu – to je zmanjševanje hiperprodukcije. Ta je prisotna predvsem na področju uprizoritvenih umetnosti, kjer so samozaposleni zaradi razmeroma nizkih honorarjev in skromnih proračunov znotraj neinstitucionalnega sektorja prisiljeni k sodelovanju pri čim več projektih, če si želijo zagotoviti preživetje. »Eden od ciljev ministrstva je, da pritisnemo na zavoro pri hiperprodukciji in začnemo razmišljati o tem, da se dela manj projektov – pa zato bolj poglobljeno, bolje plačano in dlje časa,« je tako v enem nedavnih intervjujev pripomnila Asta Vrečko in dodala, da ima pretirana produkcija negativne posledice za vse akterje v kulturi.
Gledališča: Sredstev ni dovolj
S cilji ministrstva se ni težko strinjati, toda stvari vendarle niso tako preproste, na kar je v javnem odzivu na omenjeni intervju pred kratkim opozoril Kolegij direktorjev slovenskih gledališč. Ta je navedeno izjavo ocenil za »prelahkotno« in poudaril, da položaja samozaposlenih, vsaj kar se njihovega sodelovanja z javnimi zavodi tiče, ni mogoče reševati brez zagotovitve ustreznih virov – finančnih, seveda. »Teza o hiperprodukciji je ponujena brez argumentirane strokovne razprave s tistimi, ki moramo slabo premišljene ukrepe izvajati v praksi,« so zapisali direktorji gledališč. »Kot nekakšna dimna zavesa, ki naj prikrije dejstvo, da zagotovljenih sredstev ni dovolj.«
Kot so dodali člani kolegija, so ministrstvo že lani spomladi seznanili z dejstvom, da so javni zavodi med letoma 2010 in 2022 utrpeli finančne reze v skupni višini približno 30 odstotkov, ter ob tem zaprosili za nujno uskladitev financiranja z visoko stopnjo inflacije, kar pa se ni zgodilo. »Višina programskih sredstev je ostala enaka radikalno znižani poprejšnji – zaradi česar so bila sredstva za realizacijo repertoarjev praktično prepolovljena,« so pojasnili. »Ker na rast stroškov materiala in storitev ne moremo vplivati, krčimo programe, največjo škodo pri tem pa utrpijo zunanji sodelavci, med katerimi je večina prav iz vrst samozaposlenih v kulturi.«
Krnjenje programa, v katero jih je prisilil »trend finančnega izčrpavanja«, položaja samozaposlenih ne bo popravil, pristavljajo. Zadržani so tudi do predloga dopolnitve krovnega zakona v kulturi, ki predvideva zagotovitev možnosti sklenitve kolektivne pogodbe za samozaposlene v kulturi – ta naj bi prispevala k »izboljšanju njihove socialne varnosti« oziroma ustreznemu plačilu. »Direktorice in direktorji gledališč bomo zakonsko zavezani k realizaciji tovrstnih dopolnitev, ampak brez dodatnih sredstev bo izboljšanje položaja samozaposlenih realno neizvedljivo,« opominjajo.
»Podpora je vse višja«
Na ministrstvu za kulturo so zavrnili »namigovanja, da gledališčem namenjajo manj sredstev kot v preteklosti ter jih silijo k rezom v program«. »Podpora gledališčem se je v tem mandatu dvignila, ne pa zmanjšala; do zvišanja sredstev je prišlo tudi zaradi zavedanja o težavah, s katerimi se gledališča soočajo zaradi draginje.« Kakor navajajo na Maistrovi, je ministrstvo javnim zavodom na področju uprizoritvenih umetnosti od leta 2022 povečalo sredstva za programske stroške za 6,4 odstotka (ali skupno 466.276 evrov), za stroške dela oziroma plače redno zaposlenih za 11,5 odstotka (ali nekaj manj kot pet milijonov evrov), za splošne stroške delovanja pa za 13,6 odstotka (455.888 evrov).
Kot so poudarili, bo dvanajst slovenskih gledališč, ki jih sofinancira ministrstvo – ob tem pa še oba nacionalna baleta, obe nacionalni operi in Slovensko stalno gledališče Trst – v letu 2024 prejelo kar 5,9 milijona evrov več kot leta 2022, skupno 54,2 milijona evrov. »Ravno tako je ministrstvo v letu 2022 javnim gledališčem zaradi težav pri soočanju z energetsko krizo namenilo še dodatnih 261.667 evrov za stroške delovanja.« Poleg tega so »prisluhnili tudi kadrovskim stiskam javnih zavodov« ter jim omogočili 21 novih zaposlitev, obenem so premaknili »številne investicije ter obnove, ki so na realizacijo čakale desetletja«, še naštevajo na Maistrovi – na področju gledališča so tako zagotovili sredstva za celostno obnovo ljubljanske Drame (več kot 58 milijonov evrov) in gradnjo zunanjega amfiteatra v SNG Nova Gorica (več kot osem milijonov evrov), pa tudi za energetsko prenovo SNG Maribor, ki bo predvidoma stala 6,7 milijona evrov.
Na ministrstvu zavračajo tudi mnenje kolegija, da silijo gledališča h krčenju obsega repertoarja, češ da »program avtonomno oblikujejo direktorji gledališč« in da je bilo javnim zavodom prav zato, da do krčenja programa ne bi prišlo, od začetka mandata pa do danes odobrenih »več sredstev na vseh postavkah«, omogočeno jim bo tudi kandidiranje za dodatna sredstva na raznih kohezijskih razpisih. »Ministrstvo je javnim zavodom zgolj priporočilo, naj obseg produkcije načrtujejo dovolj smotrno, da bo omogočal izvajanje zakonskega člena, po katerem morajo biti samozaposleni v kulturi plačani primerljivo z javnimi uslužbenci.« Kot dodajajo na Maistrovi, je hiperprodukcija težava zlasti v nevladnem sektorju, ne v javnih zavodih, na ravni samozaposlenih pa jo nameravajo nasloviti predvsem z višanjem sredstev za posamezen projekt ter krepitvijo podpornega okolja.
