Maja lani, le dan po tistem, ko je 13-letni učenec v beograjski osnovni šoli umoril devet sošolcev in vratarja, je v vaseh v okolici Mladenovca v Srbiji smrt sejal tudi takrat 20-letni Uroš Blažić. Z avtomatsko puško je ubil devet ljudi, še 12 pa ranil. Obtožnica zaradi umorov, nedovoljene proizvodnje, posesti in nošenja orožja, ugrabitve in nepooblaščene uporabe tujega vozila je postala pravnomočna. Obtoženi so tudi njegov stric, brat in oče, podpolkovnik srbske vojske – pri njem so med hišno preiskavo našli več kosov orožja, streliva in eksplozivnih snovi. Na dan so medtem prišle podrobnosti Blažićevega zagovora iz časa po aretaciji. Tarnal je, da so bili sovaščani nanj in na družino ljubosumni. »Želel sem jih samo prestrašiti in jim pokazati, da z menoj ni šale. Šele zdaj sem ugotovil, da je bilo moje razmišljanje napačno. Ampak z nikomer se nisem mogel pogovoriti, če bi mi kdo takrat dal nasvet, bi ravnal drugače,« je po poročanju srbskega Kurirja povedal Blažić.
Začel je s svojim otroštvom, češ da ga je zelo prizadelo, ker so bili po krivici izseljeni iz stanovanja v Beogradu. V času srednje šole so živeli v beograjskem predmestju, potem pa se je preselil v Šepšin pri Duboni, kjer je oče kupil hišo. Živel je sam, delal in hišo obnavljal. Leta 2021 je na podstrehi našel avtomatsko puško, mino, pištolo, ročni bombi in veliko streliva. Očetu tega ni povedal, je pa v kleti vadil streljanje. V Duboni pa ljudje niso imeli dobrega mišljenja o njem in njegovi družini. »Bili so ljubosumni, ker sem se družil z znanimi osebnostmi in tudi osebo, ki je bila v resničnostnem šovu. Ljubosumni so bili tudi, ker sem vozil dober motor, ker je privlačil lepa dekleta. Občutil sem njihovo posmehovanje, izzivanje,« je izjavil. To ga je ponovno spomnilo na preteklost, ko so o njegovem očetu govorili kot o kriminalcu, ki je na nepošten način pridobil premoženje, čeprav je »prelival kri na bojiščih po državi in si tako uničil zdravje«.
Hotel je opravičilo
Usodnega 4. maja lani je na šolskem igrišču videl skupino, ki so spet slabo govorili o njem in očetu, kar ga je močno razbesnelo. Doma je vzel avtomatsko puško, pištolo, bombe in strelivo ter sedel v avto. Zapeljal se je do igrišča, potem pa do bližnjega spomenika, kjer je spet slišal izzivanje. Takrat je začel začel streljati. »Streljal sem z boka. Nisem videl, ali sem koga zadel. Možno je, da sem jim prej rekel, naj ležejo na tla. Vedel sem, da je nekaj živih, nisem pa slišal njihovih stokov na pomoč,« je opisoval po navedbah Kurirja. Potem je spet sedel v avto in ponovno streljal, ko je zagledal pri neki ograji skupino ljudi: »Nisem gledal, kam točno streljam, in nisem videl, ali sem jih zadel.« In nato spet, ko je pakiral avto. »Nihče ni bežal. Večkrat sem jim rekel, naj ležejo na tla, a me nihče ni poslušal. Hotel sem, da bi se mi opravičili. A so me samo nejeverno gledali, nekdo se je celo zasmejal,« je izjavil.
Ko je želel pobegniti, je avto obtičal v blatu. Želel je proti Beogradu in ustavil je taksi ter sedel na zadnji sedež. Šele potem je videl, da je v njem že neko dekle. S taksistom jima je zagrozil z bombo, ki jo je potegnil iz torbice, če ga ne bosta ubogala. Kasneje je dekle avto zapustilo, on pa je izstopil v vasi pri Kragujevcu, kjer živi njegov stric. Šel je naravnost v kokošnjak, kjer je našel dve bombi, takšni, kot ju je že imel sam, in še avtomatsko puško, je povedal. Takoj zatem so ga aretirali. Psihiater je ocenil, da je bil v času umorov prišteven.
